JURIJ MIHEVEC
JURIJ MIHEVEC: PIÈCES CARACTÉRISTIQUES - MARINA HORAK (KLAVIR)
Resna
Format: CD
Šifra: 114120
EAN: 3838898114120
Na Jurija Mihevca, skladatelja romantične dobe, ki se je spretno in uspešno sukal v pariških salonih, meni pa je bil popolnoma neznan, me je leta 2008 opozoril takratni predsednik Glasbene matice Marko Vatovec. Prvič sem igrala Mihevčeve skladbe 5. junija 2015 v koncertnem ciklu Glasbene matice »Glasba iz pozabe«. Postale so del mojega repertoarja in vpletla sem jih v programe svojih koncertov v Hong Kongu, Bangkoku, Beogradu, pa v Sloveniji,
Nemčiji, na Hrvaškem in v ZDA. Poslušalci so se odzvali z navdušenjem in spraševali, kje lahko nabavijo posnetek.
Mihevčeva glasbena ustvarjalnost je poseben primer slovenske uspešnosti v obdobju razcveta romantizma, saj si je ta sodobnik Franceta Prešerna utrl pot do uspeha v Parizu, takratni evropski prestolnici glasbe, in s svojo glasbo, polno lahkotnosti in svežine, našel ugledno mesto ob boku velikih mojstrov kot sta Chopin in Liszt
Njegove "Karakterne skladbe" Pièces Caractéristiques) za klavir so sijajen primer romantično obarvanega salonskega sloga, ki se odlikuje po šarmantni eleganci. Predvsem je posrečena povezava vplivov italijanskega belcanta s pridihom slovenske ljudske melodike in ritmike, kar njegovo glasbo preveva s svojsko noto, da zažari kot redek biser slovenskega glasbenega snovanja tistega časa.
Upam, da bo moja osebna zbirka Mihevčevih žlahtnih glasbenih draguljev, ki vam jih ponuja pričujoča zgoščenka, prijetno obeležila 210. obletnico skladateljevega rojstva, dala njegovi ustvarjalnosti zgodovinsko vrednost tudi v današnjem glasbenem prostoru in njegovo osebnost zarisala na zemljevid slovenske kulturne zavesti.
Marina Horak
Jurij Mihevec, slovenski skladatelj in pianist se je rodil 22. marca 1805 v Ljubljani kot sin gostilničarja in trgovca z žitom. Očitne nadarjenosti za glasbo oče ni podpiral, zato o zgodnjem glasbenem šolanju ni zanesljivih podatkov. Možno je, da je prvi pouk dobil na ljubljanski državni glasbeni šoli.
Po končani gimnaziji je Mihevec na Dunaju študiral pravo, vendar je kmalu obesil študij na klin in se posvetil glasbi. Nedvomno je Mihevec na Dunaju imel glasbene mentorje, vendar je občutiti, da je do neke mere vendarle ostal samouk. Izredna naravna muzikalnost se prepleta s preskromnim teoretičnim znanjem, kar se kaže predvsem v enostavnih harmonskih postopih, ki pa jih dramatsko efektno uporablja.
Nepreverjeno izročilo pravi, da se je v tem obdobju spoprijateljil z Beethovnom in Schubertom. Vsekakor pa je res, da je postal na Dunaju znan kot skladatelj spevoiger (najuspešnejša je bila Prav imajo planeti), kantat, klavirskih skladb in kot učitelj glasbe. Leta 1828 mu je dunajski kritik zapisal: »Mihevec je kot komponist v dobrem spominu, danes pa se je izkazal tudi kot rutiniran pianist«. Senzacijo je vzbujala igra z levim komolcem – z njim si je pomagal vsled poškodbe leve roke v
mladosti – s katerim je v basu virtuozno »spremljal« igranje obeh rok.
Okoli leta 1845 se je Mihevec preselil v Pariz in tam več desetletij uspešno deloval. Njegove klavirske etude, poloneze, valčki, nokturni, serenade, mazurke, romance, variacije, uverture in parafraze na popularne operne arije so izhajale pri neštetih založnikih v Parizu, Londonu, Berlinu, Leipzigu, Milanu, New Yorku, Riu de Janeiro in drugod, med katerimi najdemo zveneča imena kot so Ricordi, Schott, Heugel, Schirmer, Leduc, Chapell, Salabert in Diabelli. Skladba Baiser d'oiseaux (Poljub
ptic) je leta 1907 doživela 50. izdajo.
Imel je mnogo učencev in učenk iz boljše družbe, za katere je napisal veliko število skladb zbranih v neke vrste klavirskem učbeniku Le meilleur conseiller du pianiste (Najboljši pianistov svetovalec). Učenka je bila tudi grofica de Vaucouleurs, ki mu je ostala naklonjena, ko je v starosti zbolel in zašel v revščino. Vzela ga je k sebi na posestvo Villeroy v Mennecyju, kjer je 31. avgusta 1882 umrl.
Lucijan M. Škerjanc je leta 1957 o Juriju Mihevcu objavil izčrpno monografijo s citati iz dunajskih in pariških časopisov, pismi, podrobnim seznamom skladb in analizo. Po njem povzemam zaključno misel:
»Jurij Mihevec je bil eden iz dolge, v današnji čas segajoče vrste izjemno nadarjenih slovenskih glasbenikov, ki so delovali v tujini, v domačem glasbenem življenju pa žal ni zapustil sledi. Je pojav, ki je bil spričo takratnih kulturno-političnih razmer osamljen in presenetljiv, in je ravno zavoljo tega vreden preučevanja, vrednotenja – in izvajanja!«
Legendi mednarodnega glasbenega življenja 20. stoletja, Yehudi Menuhin in Nadia Boulanger, sta Marini Horak namenila simbolično popotnico v svetlo bodočnost. Slednja je izjavila, da Marina "izpoveduje svojo umetnost s frapantno prepričljivostjo", veliki violinist pa jo je označil za "toplo in šarmantno osebo, ki bi pomenila pridobitev za glasbeno življenje vsake sredine".
Marina Horak je dobitnica Betettove nagrade za izjemne umetniške dosežke v letu 2008, ki jo podeljuje Društvo glasbenih umetnikov Slovenije. Leta 2013 ji je Senat Akademije za glasbo podelil Častno priznanje za uspešno in predano pedagoško in umetniško delovanje.
Slovenska pianistka poljsko-makedonskega porekla je večidel življenja preživela v Münchnu, Parizu, Londonu in na Nizozemskem. Po vrnitvi v Slovenijo je leta 2003 postala profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani, obenem pa nadaljuje z intenzivno koncertno dejavnostjo v tujini in doma.
Tok kariere so zaznamovali koncerti z orkestrom in recitali, klavirski duo in komorna glasba, radijska in televizijska snemanja po vsej Evropi, gostovanja v Avstraliji, Novi Zelandiji, Aziji (Indija, Malezija, Brunei, Hong-Kong, Singapur, Bangkok, Šanghaj), ZDA, in nastopi na mednarodnih festivalih v Franciji, Nemčiji, Turčiji, Bolgariji, Švici, Sloveniji, na Norveškem, Danskem, Hrvaškem in v ZDA.
Velik uspeh je doživela njena zgoščenka s sonatami slovenskih skladateljev Škerjanca, Lipovška, Šivica in Matičiča.
Študirala je v Ljubljani, Münchnu, Parizu in Londonu. Je dobitnica nagrad na mednarodnih tekmovanjih v Zagrebu, Vercelliju, La Rochelle in Münchnu (ARD) ter priznanj JRT Beograd in nizozemske fundacije Gaudeamus.
Z Marino Horak je Glasbena matica v svoji skrbi za slovensko dediščino pridobila izvajalko, ki se loteva odsekov glasbene snovi z neko posebno nujnostjo, izhajajočo najbrž iz zgodnje bližine z aristokratstvom duha, iz naravnih vezi z umetnostjo […] nosilni del programa se je odprl kot prostor simbiotike in njenih vibracij med interpretko in igranim.
Jure Dobovišek, Revija Glas, 2009
SKLADBE
1. Soleil couchant, op. 212 - Caprice (poslušaj!)
Sončni zahod / Sonnenuntergang / The Sunset
2. Bonheur disparu!, op. 187 - Rêverie
Izginula sreča! / Verschwundenes Glück! / Lost happiness!
3. Les hirondelles du Presbytère, op. 154 – Nocturne
Samostanske lastovke / Die Klosterschwalben / Swallows in the Monastery
4. Nids et Berceaux, op. 157 - Rêverie
Gnezda in zibke / Neste und Wiegen / Nests and Cradles
5. Le Diable et son train, op. 188 - Galop
Vrag s svojim spremstvom / Der Teufel und sein Geleit / The Devil and his Retinue
6. Laure, op. 100 n°1 - Polka-Mazurka
7. Caroline, op. 100 n°2 - Polka-Mazurka
8. Nuit sereine, op. 218 – Caprice-Mélodie
Zvezdna noč / Sternennacht / Starry Night
9. Alleluia des Oiseaux, op. 156 - Invocation
Hvalnica ptic / Lobgesang der Vögel / Birds Praising the Lord
10. Jeux de Colombes, op. 200 – Fantaisie-Mazurka
Igre grlic / Taubenspiele / Games of the Doves
11. La Fontaine qui pleure, op. 186 – Morceau de salon
Vodomet joče / Der Springbrunnen weint / The Weeping Fountain
12. Les Mandolines, op. 189 - Sérénade
Mandoline / Mandolinen / The Mandolins
13. La Tonelli, op. 102 – Fantaisie facileLa Tonelli – lahka fantazija / Leichte Fantasie / Easy Fantasy.
14 Lucifer, op. 161 - Galop brillant
15. Soupirs de Roméo, op. 158 – Sérénade-Prière
Romeo vzdihuje / Romeo seufzt / Romeo's Sighs
16. Bourdonnement d'Abeilles, op. 155 – Caprice de genre
Brenčanje čebel / Die Bienen summen / Humming of the Bees
17. Le fier Toréador, op. 193 - Boléro
Ponosni toreador / Der stolze Toreador / The Proud Toreador
Marina Horak, klavir