NICCOLÒ PAGANINI

NICCOLÒ PAGANINI: 24 CAPRICCI, OP.1 - ŽIGA BRANK (VIOLINA)

Resna

Format: Digitalno

Šifra: 114304

EAN: 3838898114304

    Tuji portali:

Okrog leta 1810 se je v zgodovini violinske igre pojavilo novo obdobje. Takrat je namreč začel svojo slovito in bleščečo kariero italijanski virtuoz Niccolò Paganini, rojen 27. oktobra 1782 v Genovi. Umetnika se je hitro oprijel vzdevek »vražji violinist«, saj je postavil nove mejnike violinske igre, kot je zapisal nemški romantični skladatelj Robert Schumann. Nikomur pred njim ni uspelo tehnike lokovanja in prstne tehnike tako razviti, da bi bilo mogoče na tem strunskem glasbilu izvajati bleščeče priredbe opernih odlomkov ali pa najzahtevnejše pasaže in druge tehnične »vragolije«. Umetnik je bil v tem neprekosljiv!
Na Paganinijevih zmagoslavnih turnejah po vsej Evropi je navdušeno občinstvo oboževalo skrivnostnega umetnika visoke rasti in slokega stasa, poklicni glasbeniki pa si niso mogli in znali predstavljati, kako je virtuoz iz violine izvabljal tako čudežne zvoke. Paganini je bil brez dvoma prvi, ki je svojo osupljivo tehniko igranja namenil natanko določenemu cilju: občinstvo je želel »začarati«, in to mu je tudi popolnoma uspelo! Ne preseneča, da je vselej igral le svojo lastno glasbo ter rad posegal po operni literaturi, ki jo je priredil za svoj instrument. Zlasti blizu mu je bila pri tem zapuščina Gioacchina Rossinija.

Kljub želji po ugajanju pa Paganini vendarle ni bil samo »artist«, neprekosljiv violinist in tisti, ki bi se zadovoljil le s tehnično brezhibno igro. O tem so pisali nekateri skladateljevi sodobniki, med njimi je Franz Schubert maja 1828 ob violinistovem nastopu na Dunaju zaslutil, da je v »Paganinijevem Adagiu slišal peti angela«. In operni skladatelj Meyerbeer, ki je imel izkušnjo, kako se je moč igrati z občutji občinstva, je zapisal: » Tam, kjer naše razmišljanje preneha, nadaljuje Paganini!«
Niccolò Paganini je imel močan vpliv tudi na svoje skladateljske sodobnike. Franz Liszt je priznal, da njegova izpiljena klavirska tehnika nikdar ne bi bila taka brez zgleda Paganinijeve virtuozne violinske igre. Hkrati pa so se Schumann, Brahms, pozneje Blacher in Lutosławski ter drugi čutili ob violinistovi virtuoznosti na meji izvedljivosti izzvane za nastanek nekaterih zanimivih glasbenih del.
Paganini je gotovo tisti, ki je zaslutil dosti pozneje nastalo »kulturno industrijo«, ki dandanes obvladuje umetniški svet in pri kateri magična pojava večkrat prekriva racionalno bitje. Virtuoz je to zgodaj spoznal: »Moje glasbe ni tako enostavno napisati, kot se morda zdi; publika od mene zahteva vselej nekaj neobičajnega, nekaj presenetljivega in si želi poslušati vedno daljše skladbe: to pa zahteva tehten premislek.«
Še preden je Niccolò Paganini začel svoj zmagoviti umetniški pohod po Evropi, so poznavalci že poznali skladbo Ventiquattro capricci per violino solo, op. 1, ki pomeni nič manj kot kompendij vseh tehničnih in izraznih novosti ter hkrati bleščeče nasprotje takrat še neznanim sonatam in partitam za violino solo Johanna Sebastiana Bacha.
Capricci, teh je 24, so nastajali v letih od 1802 do 1817. Gre pravzaprav za etude, v vsaki je obravnavano posebno tehnično vprašanje, vsaka pa ima tudi svoj posebni muzikalni značaj.
Skladatelj je capricce posvetil »vsem umetnikom«, čeprav so v rokopisu navedena posamezna imena Paganinijevih skladateljskih kolegov. Za zadnji, 24. capriccio pa si je avtor hudomušno izbral sebe: »Niccolò Paganini, na žalost že pokopan«. 
To, da so capricci posvečeni vsem umetnikom, je Robert Schumann pospremil z mislijo, da je skladatelj želel povedati, da je njegova glasba dosegljiva za izvedbo le najboljšim umetnikom. Hkrati je nemški romantik tudi zapisal, da so capricci brez dvoma tehnično izvedbeno najtežja literatura, napisana za violino. Še dandanes pomenijo preizkusni kamen za vse poklicne violiniste in še dandanes so te drobne, a hkrati izoblikovane umetnine sposobni izvesti le najboljši umetniki.

Monika Kartin

 

 

Violinist Žiga Brank je profesor violine na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, od leta 2015 poučuje tudi na Akademiji za glasbo Ljubljana. Bil je koncertni mojster orkestra SNG Opera in balet Maribor, član orkestra Slovenske filharmonije, honorarno še Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter Zagrebških solistov.
V preteklih letih se je aktivno posvečal snemanju, o čemer priča bogat opus izvrstnih posnetkov, ki jih je naredil za arhiv RTV Slovenija. Njegova zgoščenka s šestimi sonatami za violino solo E. Ysaÿeja, ki je bila izdana leta 2013 pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija, je prejela izvrstne domače in tuje kritike. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija je posnel tudi redko izvajani Violinski koncert F. Busonija, s pianistko D. Robotti pa zgoščenko z deli W. A. Mozarta, L. van Beethovna in H. W. Ernsta, ki je izšla leta 2010 prav tako pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija, zanjo pa je v letu 2015 posnel tudi vseh 24 capricciov, op. 1 za solo violino N. Paganinija.

S samostojnimi recitali je velikokrat navdušil poslušalce po vsej Evropi (Slovenija, Hrvaška, Italija, Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Švica, Belgija, Irska). Med temi so številne tonsko posneli in nekatere tudi neposredno prenašali v radijski eter. Njegovo igro so številni kritiki ocenili kot tehnično briljantno, izpostavili pa so tudi prefinjeni čut za interpretacijo in prepričljivo posredovanje  glasbe poslušalcem. 
Žiga je veliko igral kot solist z orkestri, nastopil je v abonmajskem ciklu Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in na številnih drugih pomembnih koncertnih prireditvah pri nas in v tujini. Leta 2015 je nastopil s Slovaškim državnim filharmoničnim orkestrom iz Košic (Violinski koncert M. Brucha). Leta 2011 je v Izraelu premierno izvedel delo izraelskega skladatelja T. Akte za violino in orkester.
Njegova igra je navdihnila tudi nekatere komponiste, ki so mu posvetili svoja dela.
Svoje šolanje je začel v Ljubljani pri M. Kosiju in ga nadaljeval na Visoki šoli za glasbo v Rostocku pri prof. C. Hutcap in nato na Visoki šoli za glasbo v Karlsruheju v razredu prof. J. Rissina. V času študija je prejel pomembne nagrade, med drugimi takrat prvič podeljeno Škerjančevo nagrado, bil je večkratni zmagovalec slovenskega državnega tekmovanja TEMSIG, na nemškem zveznem tekmovanju Jugend Musiziert je prejel 2. nagrado, za leto dni pa je dobil v uporabo violino iz državne zbirke Baden-Württemberg F. Ruggierija iz leta 1680. Izpopolnjeval se je na mojstrskih tečajih pri mnogih profesorjih mednarodnega slovesa, kot so Z. Bron, I. Ozim, M. Jašvili in G. Žislin.

 

Niccolò Paganini:
24 Capricci per violino solo, Op. 1 / 24 Capricciov za violino solo, op. 1

1       I. Andante - E-dur 
2       II. Moderato - h-mol
3       III. Sostenuto-Presto-Sostenuto - e-mol/
4       IV. Maestoso - c-mol
5       V. Agitato - a-mol
6       VI. Lento - g-mol
7       VII. Posato - a-mol
8       VIII. Maestoso - Es-dur
9       IX. Allegretto - E-dur
10     X. Vivace - g-mol
11     XI. Andante-Presto-Tempo I - C-dur
12     XII. Allegro - As-dur
13     XIII. Allegro - B-dur
14     XIV. Moderato - Es-dur
15  XV. Posato - e-mol
16     XVI. Presto - g-mol
17     XVII. Sostenuto-Andante - Es-dur
18     XVIII. Corrente-Allegro - C-dur
19     XIX. Lento-Allegro assai - Es-dur
20     XX. Allegretto - D-dur
21     XXI. Amoroso-Presto - A-dur
22     XXII. Marcato - F-Dur
23     XXIII. Posato - Es-Dur/
24     XXIV. Tema. Quasi Presto-Variazioni-Finale - a-mol
(poslušaj!)

ŽIGA BRANK

Žiga Brank je violinist in profesor violine na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Bil je koncertni mojster orkestra SNG Opera in balet Maribor, honorarno tudi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, bil je član orkestra Slovenske filharmonije ter Zagrebških solistov.

V preteklih letih se je aktivno posvečal snemanju, o čemer priča bogat opus izvrstnih posnetkov, ki jih je naredil za arhiv RTV Slovenija. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija je posnel redko izvajani violinski koncert F. Busonija. Njegova prva zgoščenka s pianistko D. Robotti, ki vsebuje sonate W. A. Mozarta, L. van Beethovna in virtuozno skladbo H. W. Ernsta, je bila izdana avgusta 2010 pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija.

S samostojnimi recitali je velikokrat navdušil poslušalce po vsej Evropi (Slovenija, Hrvaška, Italija, Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Švica, Belgija, Irska). Med temi so bili številni radijsko snemani in nekateri tudi v živo predvajani. Veliko je igral tudi kot solist z orkestri, nastopil je tudi v abonmajskem ciklu Simfoničnega orkestra RTV in na številnih pomembnih prireditvah. Leta 2011 je v Izraelu premierno izvedel delo izraelskega skladatelja T. Akte za violino in orkester.

Svoje šolanje je začel v Ljubljani pri M. Kosiju in ga nadaljeval kot mladi študent na Visoki šoli za glasbo v Rostocku pri prof. C. Hutcap in nato na Visoki šoli za glasbo v Karlsruheju v razredu prof. J. Rissina. V času študija je prejel pomembne nagrade, med drugimi prvo Škerjančevo nagrado, bil je večkratni zmagovalec državnega tekmovanja TEMSIG, na nemškem zveznem tekmovanju »Jugend Musiziert« prejel 2. nagrado, za leto dni je celo dobil v last violino iz državne zbirke Baden-Württemberg F. Ruggierija iz leta 1680. Izpopolnjeval se je na mojstrskih tečajih pri mnogih profesorjih mednarodnega slovesa, kot so Z. Bron, I. Ozim, M. Yashvili in G. Zhislin.