W. A. MOZART: KVARTETI ZA FLAVTO IN GODALNI TRIO (GRAHEK, KOLBL, ROME, ŠKERJANEC)

Resna

Format: CD

Šifra: 113260

EAN: 3838898113260

Matej Grahek, flavta
Miran Kolbl, violina
Maja Rome, viola
Igor Škerjanec, violončelo

V komornih delih Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–1791) so kombinacije pihal in godal redke. Štiri izmed petih tovrstnih skladb so kvarteti za flavto oz. za flavto, violino, violo in violončelo, to pa je za skladatelja, ki (po lastnih besedah) flavte ni maral, dokaj presenetljivo.

Prvi izmed kvartetov, Kvartet v D-duru, je nastal ob koncu leta 1777. V tem času sta skladatelj in njegova mati Maria Anna na poti do Pariza (tam je potem Maria Anna umrla) preživela šest mesecev v Mannheimu. Ljubiteljski flavtist Johann Baptist Wendling je Mozarta seznanil z drugim ljubiteljem tega pihala – Ferdinandom Dejeanom (verjetno De Jongom), bogatim zdravnikom, uslužbencem Nizozemske vzhodnoindijske družbe (The Duch East India Co). Ta je Mozartu obljubil 200 florinov, če zanj zloži »tri lahke in kratke koncerte ter nekaj kvartetov za flavto«, kot je skladatelj napisal očetu. Nekaj dni pozneje je v opravičilo dejal, da ga po eni strani Dejongovo naročilo veseli, vendar: »Ne najdem niti urice miru. Lahko komponiram samo ponoči, potem pa zjutraj ne morem vstati. Poleg tega nihče ne more samo delati. Lahko bi čečkal ves dan, toda skladbe gredo v svet, jaz pa se jih nočem sramovati. Pa še to – precej me ovira dejstvo, kot sami veste, da moram komponirati za instrument, ki ga ne prenesem.«
V naslednjem pismu (18. decembra) je omenil, da bo »kmalu končal kvartet za ‘indijskega Nizozemca’« in resnično – Kvartet v D-duru, K. 285, je nastal že po enem tednu (na rokopisu, izginulem med II. svetovno vojno, je bil datum 25. december). Čeprav ima v skladbi flavta vodilno vlogo od uvodnega Allegra do konca, jo ves čas spremlja in dopolnjuje violina (kot v opernih duetih): enkrat v tercah, drugič v kotrapunktu, občasno kot odmev ali (redkeje) kot »navadna« spremljava. Adagio, v katerem spevna melodija flavte in spremljava godal s pizzicatom občasno pričarata vtis petja pevca ob spremljavi kitare, ter sklepni Rondeau z izjemno ljubko temo si sledita brez premora.
Do 14. februarja 1778 je Mozartu uspelo napisati tudi drugi »Dejeanov« kvartet, Kvartet v G-duru, K. 285a. Ima samo dva stavka, ohranil pa se je le v kopiji iz leta 1792. Oba stavka sta napisana v isti tonaliteti in podobnem tempu, vendar pazljivemu poslušalcu ne bodo ušli subtilni kontrasti v instrumentaciji in harmonski barvi tega prikupnega diptiha.
Kvartet v C-duru, K. Anh. 171 (285b), ima v Köchlovem seznamu Mozartovih del nekoliko zavajajočo oznako. Nekdaj so tudi ta kvartet (predvsem zaradi skladateljevega pisma očetu, v katerem je omenil »le dva koncerta in tri kvartete«) povezovali z Dejeanovim naročilom, potem pa so muzikologi ugotovili, da je zelo verjetno nastal nekoliko kasneje na Dunaju.
Ker zanesljivega podatka v ohranjenih materialih ni (rokopis je izgubljen), so izhajali iz neposrednega dokaza – skica desetih uvodnih taktov prvega stavka (Allegro) je namreč napisana na istem listu notnega papirja kot arija iz opere Beg iz seraja (ki je nastala v letih 1781/82). Dodatna potrditev je tudi tesna povezava med drugim stavkom (Andantino), temo s šestimi variacijami, in Serenado za trinajst pihal, K. 361. Kaj je botrovalo skladateljevi odločitvi, da bo ponovno pisal (celo dva kvarteta, ker gre tudi za Kvartet v A-duru) za enako zasedbo kot pred leti v Mannheimu, ni jasno.
Zadnjo omembo kvartetov za flavto najdemo v Mozartovem pismu očetu (3. oktobra 1778), napisanem, ko se je ob vračanju iz Pariza ustavil v Nancyju in se pritoževal na račun Dejeana, ker je » … ob odhodu iz Pariza spravil partiture v napačen zaboj, tako da jih bo sedaj poslal šele, ko bo prišel v Mannheim.«
Četrta skladba, Kvartet v A-duru, K. 298, pa je zagotovo nastala na Dunaju, in sicer leta 1786. Dokaze za to pa (čeprav na rokopisu ni datuma) najdemo v glasbi – Mozart se je v njej ponorčeval iz nekaterih svojih kolegov skladateljev. Uvodni Andantino je niz varoiacij na pesem An die Natur Mozartovega prijatelja, dunajskega založnika in flavtista Franza-Antona Hoffmeistra. Drugi stavek (Menuetto) vsebuje temo francoske ljudske pesmi Il a des bottes, des bottes, Bastien. V finalu – Mozart ga je duhovito označil kot Rondieauoux, ker je poln nenavadnih in nasprotujočih si oznak (npr. Allegretto grazioso, ma non troppo presto, pero non troppo adagio; cosi--cosi--con molto garbo ed espressione) – pa si je skladatelj »sposodil« delček materiala iz Paisiellove opere Le gare generose, ki je bila pri srcu Nancy Storace (tudi Mozartovi prijateljici, ki je v Figarovi svatbi upodobila Suzano). Glede na dejstvo, da je bila Paisiellova opera na Dunaju prvič uprizorjena leta 1786, je to še ena potrditev datiranja skladbe.
Na podlagi vsega tega je mogoče sklepati, da je bil Kvartet v A-duru namenjen »domači rabi«, vendar je Mozartov talent tudi tukaj prerasel začrtane okvirje in tako danes lahko uživamo v še eni od njegovih mojstrovin.

Snježana Drevenšek
 

Matej Grahek - FLAVTA
Rojen je bil leta 1974 v Trbovljah in je solo flavtist Slovenske filharmonije, profesor na Konservatoriju za glasbo in docent za flavto na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je tudi opravil podiplomski študiji pri prof. Fedji Ruplu. Dve leti se je izpopolnjeval na salzburškem Mozarteumu pri prvi dami flavte, Ireni Grafenauer. Med študijem je prejel vrsto prvih nagrad na tekmovanjih mladih glasbenikov v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji, 2001. pa je bil finalist mednarodnega tekmovanja EBU v Bratislavi. S pihalnim kvintetom ArtVento se je v letu 2006 uvrstil v četrtfinale (med 8 najboljših) na mednarodnem tekmovanju ARD v Münchnu.
Solistično nastopa s Slovensko filharmonijo, z Big Bandom RTV Slovenija, sodeluje pa tudi z različnimi komornimi skupinami, s katerimi nastopa doma in v tujini (Avstrija, Italija, Nemčija, Hrvaška, Srbija, Madžarska, Češka, Nizozemska, Španija, Japonska in ZDA). Snema za arhiv RTV Slovenija, Aquarius Records in nemško založbo Trio Verlag. Sodeloval je pri devetih zgoščenkah, štiri od njih je izdal kot samostojni projekt. Zgoščenke: Opus di Jazz – duet s pianistom Tomažem Petračem (ZKP, 2000), za katero je prejel nagrado zlati petelin v kategoriji komorne glasbe; Night Birds (ZKP, 2003), samostojni projekt z Big Bandom RTV Slovenija; Vito Žuraj (samozaložba, 2003), posneta skladba Tango; Koncerti za flavto in orkester – solo projekt z Orkestrom Slovenske filharmonije (2005), Pihalni trio Slovenske filharmonije (DSS, 2007); duet Tvrtko Sarić, kitara & Matej Grahek ....and then turn to the Mountain ... Aquarius Records (2008); Pihalni kvintet ArtVento (Trio Verlag, 2008); Zgodbe (avtorska zgoščenka bobnarja Aleša Rendle, ZKP, 2010); Ivo Petrić: Concertino doppio (Orkester Slovenske filharmonije), 2011.

Miran Kolbl  - VIOLINA
Miran Kolbl je koncertni mojster Orkestra Slovenske filharmonije in prvi violinist kvarteta Tartini. Študiral je pri prof. Igorju Ozimu v Kölnu in pri slovitem kvartetu Amadeus, in sicer komorno igro. Študij je nadaljeval v Bernu, kjer je s tamkajšnjimi simfoniki z velikim uspehom izvedel Brahmsov koncert.
Za izvedbe solističnih delov v orkestrskih partiturah, v vlogi koncertnega mojstra, je prejel že številne odlične kritike in na povabilo dirigenta Hartmuta Haenchna že kar dvakrat gostoval kot koncertni mojster v njegovem Nizozemskem filharmoničnem orkestru v Amsterdamu; prvič v opernem projektu Wagnerjevega Letečega Holandca leta 1991, drugič pa na koncertu v slavni dvorani Concertgebouw s Straussovo Alpsko simfonijo.
Z Orkestrom Slovenske filharmonije je solistično izvajal številna koncertna dela: Haydna – prvi koncert z orkestrom s štirinajstimi leti; Mozartov A-dur (v Celovcu, v Ljubljani in na turneji v Španiji), B-dur in Koncertantno simfonijo; Brahmsov D-dur in Koncert za violino in violončelo v Ljubljani in Beogradu; Tartinija in Laloja v Ljubljani in Trstu, Ajdiča v Ljubljani in Moskvi; Wieniawskega (1. koncert v fis-molu), Prokofjeva, Sarasateja, Lutosławskega in Bravničarja.
S Komornim godalnim orkestrom SF, kjer je deset let deloval kot koncertni mojster, pa je kot solist nastopil s koncerti Bacha (d-mol), Mendelssohna, Vivaldija, Goloba in Pleyela na Hrvaškem (tudi v dvorani Vatroslava Lisinskega) ter v Sloveniji.
Koncertiral je še z orkestrom RTV Beograd (Čajkovski – s sedemnajstimi leti, ko je še obiskoval srednjo glasbeno šolo v Ljubljani), z ljubljanskim Radijskim orkestrom (Mozartov G-dur), orkestrom Slovenicum (Bachov a-mol in popolnoma neznani koncertni stavek D-dur) in z Mariborsko filharmonijo (Mozartov A-dur in Koncertantna simfonija ter 2. koncert v g-molu Prokofjeva).
S kvartetom Tartini je izvedel več koncertnih turnej (Španija, Nemčija, Argentina, Švedska) ter koncerte v Italiji, Sloveniji, Franciji, Avstriji, Srbiji in Črni gori ter na Hrvaškem.
Kot prvi violinist v Camerati Slovenici je gostoval v Haagu, Bruslju, Luksemburgu, Strasbourgu in Ženevi. Je prvonagrajenec državnih tekmovanj in mednarodnega Tekmovanja treh dežel v Fari ob Soči.
Leta 1999 mu je bila podeljena nagrada Prešernovega sklada kot članu Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in leta 2000 nagrada Prešernovega sklada za solistično udejstvovanje: za izvedbo in posnetek solističnih delov v pri nas prvič izvedenem Straussovem Žlahtnem meščanu, za izvedbo Ruskega plesa P. I. Čajkovskega na gostovanju v Angliji, Violinskega koncerta v d-molu F. Mendelssohna in za krstno izvedbo Violinskega koncerta Alojza Ajdiča.
Posnel je pet zgoščenk s koncerti Vivaldija (Letni časi), Mendelssohna (d-mol), Mozarta (B-dur in Sinfonia Concertante), Prokofjeva (g-mol) in Alojza Ajdiča ter s kompozicijami za violino in harfo (Mojca Zlobko-Vajgl).

Maja Rome - VIOLA
Violistka Maja Rome je srednjo glasbeno šolo končala v Celju pri prof. Kristianu Kolmanu. Študij je nadaljevala na AG Ljubljana pri prof. Svavi Bernhardsdottir, diplomirala pa je pri prof. Milu Kosiju, pri katerem je končala tudi podiplomski študij. Na državnih tekmovanjih mladih glasbenikov je prejela več nagrad, med drugim je prejemnica Prešernove nagrade Akademije za glasbo za leto 2006.
Kot solistka je nastopala z Orkestrom GŠ Celje, Celjskim godalnim orkestrom, Komornim ansamblom Gaudeamus, Orkestrom SNG Opera in Balet Ljubljana in Orkestrom Slovenske filharmonije. Veliko nastopa tudi kot komorna glasbenica, deluje kot vodja viol v Slovenski filharmoniji in je članica Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije.

Igor Skerjanec - VIOLONČELO
Violončelist Igor Škerjanec se je rodil leta 1962 v Ljubljani v glasbeni družini. Pri desetih letih se je pri očetu Cirilu Škerjancu začel učiti violončelo. Študij je nadaljeval v ZR Nemčiji na glasbeni akademiji v Detmoldu v razredu prof. Andrea Navarre, kjer je leta 1986 diplomiral z odliko. Končal je še podiplomski študij in se nato izpopolnjeval na mojstrskih tečajih pri Danielu Shafranu in Borisu Pergamentchikovu v Grožnjanu, Sionu in v Sieni. Med študijem je prejel vrsto prvih nagrad na raznih tekmovanjih študentov glasbe. Kot solo čelist deluje v Orkestru Slovenske filharmonije, s katerim je posnel zgoščenko s koncerti Haydna, Elgarja in Saint-Saënsa, kot solist in komorni glasbenik pa veliko nastopa doma in v tujini. S triom Luwigana je prepotoval skoraj vso Evropo in Severno Ameriko. Kot solist je nastopal z različnimi orkestri, izvedel pa tudi vrsto del slovenskih skladateljev. Od leta 2002 je solist Komornega orkestra Slovenske filharmonije. Za svoje delo je prejel Betettovo nagrado Društva slovenskih glasbenih umetnikov in Zupančičevo nagrado mesta Ljubljana. Od leta 2006 je docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani za predmet violončelo.

POSNETKI

Kvartet v D-duru / Quartet in D major  KV 285
1. Allegro 6:56 (poslušaj!)
2. Adagio 2:18
3. Rondeau 4:07
Kvartet v G-duru / Quartet in G major KV 285a
4. Andante 8:36
5. Tempo di menuetto 3:20
Kvartet v C-duru / Quartet in C major KV Anh. 171 (258b)
6. Allegro 5:45
7. Andantino 10:35
Kvartet v A-duru / Quartet in A major KV 298
8. Andantino 5:58
9. Menuetto 2:24
10. Rondeau: Allegro grazioso 2:58