HOČEM POSTATI PEVKA

Resna

Format: Digitalno

Šifra: 118227

EAN: 3838898118227

ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Radiem Slovenija – programom ARS v počastitev 90-letnice rojstva altistke Marije Bitenc Samec izdaja digitalni album z naslovom Hočem postati pevka. Na njem se ena najizrazitejših slovenskih koncertnih solistk druge polovice 20. stoletja, ki je pustila neizbrisen pečat na področju solističnega koncertnega poustvarjanja, predstavlja z najimenitnejšimi posnetki samospevov ter nekaterimi opernimi arijami.

Marija Bitenc Samec se je že v rosnih letih zavedela, da želi postati pevka, kot tretješolka pa je šolski spis z naslovom Kaj bom postala, sklenila z besedami »/.../ Hočem, če bo le mogoče, postati pevka. S tem zaključujem svoj spis«. Leta 1957 je na svoj 25. rojstni dan v izjemno močni konkurenci 150 pevk in pevcev slavila kot zmagovalka Mednarodnega eisteddfoda v valižanskem mestu Llangollen v Veliki Britaniji. Zmaga na prestižnem pevskem tekmovanju je bila pomembna referenca za nadaljnje koncertne nastope ter radijska in televizijska snemanja. Bila je tudi prva altistka, ki je posnela deset samospevov avstrijskega skladatelja slovenskih korenin Huga Wolfa v slovenskem jeziku (leta 1987 je bila izdana kaseta, ki je bila ponatisnjena) ter tako omogočila razumljivost besedila slovenskim poslušalcem. V 80. letih je aktivno delovala tudi kot politično neodvisna družbeno-kulturna delavka in se aktivno zavzemala za pravice samostojnih kulturnih delavcev. Osem let je opravljala funkcijo predsednice Združenja samostojnih kulturnih delavcev Slovenije (1982–1990), bila je podpredsednica Sindikata samostojnih kulturnih delavcev Slovenije. Ob svojem zaključnem koncertu 27. oktobra 1987, ob 30. obletnici svojega umetniškega delovanja v Cankarjevem domu, je naznanila, da bodo dohodki vseh nastopajočih namenjeni postavitvi spomenika velikemu umetniku, izjemnemu basistu in pedagogu Juliju Betettu. Leta 1990 je kot pobudnica in organizatorka dejansko izpeljala postavitev spomenika svojemu profesorju Juliju Betettu, ki stoji pred ljubljansko Opero.

Glasbeni talent je v njej prepoznal oče, pisatelj Vinko Bitenc, ki je po njenih besedah v veliki meri tudi zaslužen, da se je v svoje vloge vedno znala vživeti in jih odpeti čustveno. Tudi zaradi tega so ji bili samospevi vedno zelo ljubi. »Vztrajala sem od 7. do 85. leta in srečna sem, da sem izbrala ta poklic,« je poudarila leta 2018 ob izidu monografije Hočem postati pevka, v kateri je popisan njen pomen za zgodovino slovenske koncertne glasbene poustvarjalnosti. Knjigi, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, je priložena tudi plošča ZKP RTV Slovenija, na kateri so restavrirani umetničini najboljši posnetki iz studiev RTV Slovenija.

Marija Bitenc Samec leta 1963 (foto: Studio Potrč)

Koncertni repertoar Marije Bitenc Samec obsega antične arije, solistične parte v kantatah, maši, oratoriju, pasijonu, samospeve slovenskih in tujih skladateljev 19. in 20. stoletja ter pesmi iz NOB ter različne operne arije oz. vloge. Koncertirala je v državah nekdanje Jugoslavije, Avstriji, Italiji, Nemčiji, Belgiji, Veliki Britaniji. Redno je snemala za evropske radijske in televizijske hiše. Skozi celotno umetniško kariero je umetnica širila repertoar z izborom kakovostnih in izbranih del, ki so že ob prvem stiku z notnim gradivom in besedilom pritegnila njeno pozornost. Zanjo je bilo bistvenega pomena ujeti smiselno fraziranje, celovito interpretacijo, predstaviti estetsko podajanje ter muzikalne finese. O pomembnosti in neločljivi povezanosti besedila z melodijo je dejala: »Imam ogromno dušo – s srcem poustvarim vsak tekst, ki ga pojem, ga doživljam, še posebej če to sovpada z melodijo.« S pianistom, od katerega je vselej pričakovala konstruktivne pripombe, je začela sodelovati šele, ko je samospev tehnično in interpretacijsko dodelala kot celoto. Bila je prepričana, da je le na takšen način skladba zaživela kot celota. Njen žametni alt prihaja do izraza predvsem pri skladbah starih mojstrov in klasikov ter samospevov. V svojem podajanju je stremela k poglobljeni in tehnično dovršeni interpretaciji, odlični dikciji in s tem razumljivosti teksta.
 

Marija Bitenc Samec leta 1969 (foto: Studio Potrč)

Kot koncertna pevka je Marija Bitenc Samec uživala ugled odlične altistke in poustvarjalke samospeva, zato je na željo skladateljev praizvedla številne samospeve, in sicer Lucijana Marije Škerjanca (Vizija, Slovo od prijatelja, Pisma, Beli oblaki, Jesenska pesem), Danila Švare (Bazovica, Elegija, Šivilja), Alojza Srebotnjaka (Ne, jaz nočem še umreti) idr.. Skladatelj Zvonimir Ciglič ji je posvetil samospev Usoda in v posvetilu zapisal: »Oživiš vso polnost notranje harmonije in odražajočo blagodejnost umetniške izpovednosti.« Umetnica je izbirala prezentna dela z visoko umetniško vrednostjo, ki potrebujejo visoko tehnično raven znanja pevca in klavirskega spremljevalca ter veliko notranjega naboja, saj se le na takšen način lahko dotaknejo poslušalstva. Nepozabne so interpretacije Švarove Bazovice, Cigličeve Usode, Pavčičeve Žanjice, kakor tudi biserov Lucijana Marije Škerjanca, Huga Wolfa, Franza Schuberta in Felixa Mendelssohna.

Marija Bitenc Samec leta 1976 (foto: Studio Potrč)

Poudariti je potrebno, da je altistka Marija Bitenc Samec posvečala največ pozornosti slovenskim samospevom, jih velikokrat poustvarila tudi v tujini ter tako predstavljala slovensko kulturno dediščino v najrazličnejših evropskih državah. In vselej po koncertih zasledimo kritike z enotno oceno: kultivirano petje, občudovanja vredna polnost in sočnost prekrasnega alta.