AKADEMIJA ZA GLASBO UNIVERZE V LJUBLJANI
PREPLETANJA
Zborovska
Format: Digitalno
Šifra:
EAN: 3838898
Pri ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Radiem Slovenija - Programom Ars, kot enim od bogatih plodov praznovanja 60-letnice programa, in Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani izdajamo zborovsko antologijo Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Nabor je razčlenjen v štiri poglavja, v katerih se predstavljajo novosti slovenskih skladateljev, slovenska ljudska in umetna zborovska glasba ter izbrana dela svetovnega zborovskega repertoarja. Najdete jih na digitalnih albumih: Sveže, Srčno, Slovensko in Svetovno, „Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani s svojimi zborovskimi zasedbami že vrsto let sooblikuje koncertno in tekmovalno glasbeno življenje v Sloveniji in tujini ter poleg izvajanja raznovrstne zborovske literature spodbuja tudi nastajanje novih zborovskih del. Koncerti mešanega, dekliškega in komornega zbora so redni del programa koncertnih ciklov akademije za glasbo, zbori pa prav tako aktivno sodelujejo na festivalih, mednarodnih simpozijih, zborovskih tekmovanjih in večjih glasbenih produkcijah, tako doma kot v tujini. Pevski repertoar redno vključuje glasbene novosti uveljavljenih in obetavnih mladih skladateljev, posebno spodbudo kompozicijskim ustvarjalcem pa je leta 2021 pomenil natečaj Glasba zaprtih ust, ki ga je Akademija za glasbo izvedla med večmesečnim premorom koncertnega življenja zaradi pandemije. Zbori na koncertih pogosto ne postavljajo v ospredje le mladih skladateljev, temveč dajejo prostor na odru tudi študentom zborovskega dirigiranja in perspektivnim pevskim solistom. Bogata koncertna dejavnost vseh treh zborov akademije za glasbo je bila v prejšnjih desetletjih shranjena na številnih zvočnih posnetkih, ta antologija pa poslušalcem ponuja vpogled v to obsežno zakladnico,“ je ob tem zapisala altistka Klara Žnideršič.
Skladbe v zbirki posnetkov z naslovom Sveže so na zborovskih koncertih Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani doživele svoje prve izvedbe, Akademija pa je spodbudila tudi nastanek številnih izmed njih. Novosti študentov kompozicije in mladih skladateljev so tako nastale za slovesnost ob 500. obletnici protestantizma in reformacije, ob 90. obletnici skladatelja Jakoba Ježa, na natečaju Glasba zaprtih ust in po drugih naročilih za tekmovalne in koncertne izvedbe.
Povezovalna moč ljudske glasbe se je v zgodovini že večkrat izkazala za izjemno pomemben narodotvorni element – tudi pri nas. Čeprav so Slovenci stoletja živeli pod različnimi vladavinami, so s skupnim jezikom vzdrževali svoj občutek pripadnosti, prav petje pesmi v slovenščini pa je pomenilo eno opaznejših oblik izražanja nacionalne identitete. Ljudska pesem je tako dolga leta gradila svoj razvoj na ustnem izročilu, z vzponom meščanstva pa njena ljudska preprostost pogosto ni več zadovoljevala tedanjih estetskih narodnoidentifikacijskih potreb in je zato prestopila na področje umetnostne glasbe. Glasbeni ustvarjalci so v njej našli osnovo za kompozicijsko nadgradnjo in jo bolj ali manj prilagodili potrebam časa. Najosnovnejša oblika tega procesa je harmonizacija, kompleksnejše pa so umetelne priredbe in koncertantne obdelave, v katerih ljudska pesem postane le vir skladateljevega kompozicijskega navdiha. Čeprav skladatelj zajema tudi iz ritma ter melodije napeva, je njegovo delo umetniško svobodnejše, najbolj zvest pa ostaja interpretaciji besedilne predloge. Bogata ljudska glasbena dediščina vse do danes navdihuje skladatelje, vpogled v njihovo dosedanje delo pa pomenijo izbrane ljudske priredbe, ki so v zadnjih petih letih obogatile koncertni repertoar dekliškega zbora.
Petje se je v zgodovini slovenskega naroda nenehno kazalo kot pomemben element kulturne identifikacije in tako je naše zgodovinsko izročilo vse do danes tesno prepleteno z glasbo in petjem, kulturna zakladnica pa je polna neštetih zborovskih del. Razvoj zborovske glasbe pri nas je sooblikovalo veliko glasbenikov, ki so spodbujali umetniški napredek ter gojili spoštovanje do tradicije, zato so nekatera njihova glasbena dela uvrščena v ta izbor.
»Človeški glas je najpopolnejši izmed vseh instrumentov,« je pred leti povedal estonski skladatelj Arvo Pärt, vendar skladatelji že od najzgodnejših glasbenih obdobij odkrivajo popolnost tudi v prepletanju človeškega glasu z instrumenti. Dualnost te kombinacije je bila priljubljena v sakralni glasbi, saj so skladatelji v njej iskali povezavo med nebeškim, to je petje, in tuzemeljskim, ki ga predstavljajo instrumenti. Sakralna dela, ki so bila sprva namenjena obogatitvi liturgije, so sčasoma prestopila cerkvene zidove in se preselila na koncertne odre ter na njih pogosto predstavljala skladateljeve najtehtnejše kompozicijske premisleke. Vse večje zanimanje za inovativno delo s človeškim glasom, ki se je razmahnilo z novimi glasbenimi smermi 20. in 21. stoletja, je skladatelje vodilo v raziskovanje glasu brez besedilnih predlog, le z zvoki, bolj sorodnimi instrumentalni glasbi.
O izvajalcih
Mešani pevski zbor z dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom sestavljajo študentke in študenti različnih študijskih smeri – bodoči glasbeni pedagogi, pianisti, organisti, skladatelji, dirigenti, kitaristi, cerkveni glasbeniki, solopevci – in deluje v okviru rednega študijskega programa. Ob samostojnih koncertih so nastopili tudi v sodelovanju z drugimi slovenskimi in tujimi glasbenimi zasedbami (Akademskim pevskim zborom Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani, Mešanim pevskim zborom Viva Brežice, Orkestrom Slovenske vojske, Orkestrom Slovenske policije, Slovenskim narodnim gledališčem Opera in balet Maribor, zborom zagrebške Akademije za glasbo, zborom tržaškega Konservatorija Giuseppa Verdija ...).
Dekliški pevski zbor že vse od nastanka v študijskem letu 2009/2010 vodi prof. Marko Vatovec. Zbor združuje študentke oddelkov za glasbeno pedagogiko, dirigiranje in sakralno glasbo, namenjen pa ni le koncertni dejavnosti, ampak tudi praktičnemu delu študentov naštetih smeri. Redno se predstavlja na abonmajskih koncertih in mojstrskih tečajih, njegov zadnji opaznejši uspeh pa je bila zlata plaketa na državnem zborovskem tekmovanju Naša pesem leta 2022 v Mariboru.
Komorni zbor je na akademiji za glasbo nastal zaradi želje in potrebe po kakovostnem zborovskem izvajalskem telesu, ki lahko sega po zahtevnejši literaturi in dosega višjo poustvarjalno raven. Pod vodstvom dirigentov Sebastjana Vrhovnika in Marka Vatovca je redno nastopal ob različnih priložnostih, kot so mednarodni simpoziji, ki jih je organizirala akademija za glasbo, in koncerti v sklopu njenega abonmaja. Predstavil se je tudi na različnih festivalih (Celjski festival mladinskih in otroških zborov, Musica Danubiana, Festival Bled, Fränkische Musiktage ...) in premierno izvedel več del slovenskih skladateljev (Marka Mihevca, Maksa Strmčnika, Ivana Florjanca, Črta Sojarja Voglarja, Tomaža Sveteta, Ambroža Čopija, Mateja Kastelica, Tilna Slakana, Federice Lo Pinto). Leta 2018 je na 25. državnem tekmovanju Naša pesem prejel zlato plaketo in zasedel absolutno 2. mesto, v prejšnjih letih pa je kot gostujoči zbor nastopil na uglednih koncertih v Brunecku, Briançonu in na Dunaju.