100 LET

Resna

Format: Digitalno

Šifra: 118197

EAN: 3838898118197

Ob 100. obletnici rojstva Vladimirja Lovca (1922–1992), skladatelja, dirigenta, pedagoga in publicista, ki je pomenljivo zaznamoval razvoj glasbene kulture na Koprskem in širše Primorskem, ZKP RTV Slovenija izdaja glasbeni album z RC Koper – Radiem Koper, Radiem Slovenija – Programom Ars in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, v sodelovanju oziroma s podporo Lovčeve družine, Društva slovenskih skladateljev in Zavoda lepih umetnosti.

Zvočna izdaja je nastala v okviru projekta celoletne proslavitve rojstnega jubileja tega vsestransko dejavnega, a premalo poznanega slovenskega glasbenika. Na fizičnem nosilcu v obliki zgoščenke je priložena k prvi monografiji o njem z naslovom V zrcalu glasbene iskrenosti: Vladimir Lovec (1922–1992) (ur. Helena Filipčič Gardina, založil Zavod lepih umetnosti). Monografija s priloženim CD-jem in pretočno kodo izide danes, predstavili pa jo bodo v Pokrajinskem muzeju Koper.

„Prvi glasbeni album, posvečen v celoti Vladimirju Lovcu, zajema nove studijske posnetke izbranih skladb iz njegove orkestrske, solistične klavirske in komorne glasbe. Prva skladba je morda Lovčevo najpomembnejše delo, avtobiografska Koprska simfonija, ki jo je skladatelj snoval več let, vanjo vpel vodilni motiv tragike in grenkobe in jo dokončal leta 1977. Zveni v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Ane Erčulj, diplomirane muzikologinje, sociologinje kulture in dirigentke, uveljavljene na vokalnem področju in vse bolj prepoznavne tudi v orkestrski glasbi. Tri preludije za klavir, nastale leta 1973, interpretira izvrstna primorska pianistka Aleksandra Pavlovič, ki je diplomirala na moskovskem konservatoriju Čajkovskega in je cenjena kot solistka ter komorna partnerica. Tri ljudske motive iz 1979. leta pa so posneli akademski glasbeniki, učitelji na koprski glasbeni šoli – flavtistke Alenka Zupan, Tanja Jarc in Erika Arko, klarinetist Borut Vatovec in pianistka Nuša Gregorič, ki so se za to priložnost povezali v odličen kvintet,“ je ob tem zapisala direktorica Zavoda lepih umetnosti Helena Filipčič Gardina.

Vladimir Lovec

Vladimir Lovec se je rodil 6. aprila 1922 v Mariboru. Osnovno šolo je obiskoval v Slovenj Gradcu, Mariboru in Ljubljani, gimnazijo je končal v Ljubljani, maturiral pa je med internacijo v Monigu pri Trevisu. V Ljubljani je najprej študiral zgodovino in zemljepis, leta 1950 je končal študij kompozicije pri Lucijanu Mariji Škerjancu in leto pozneje diplomiral še iz dirigiranja v razredu Danila Švare. V času študija je bil dejaven na več inštitucijah, kot so Radio Ljubljana, ljubljanski Opera in Drama, notna tiskarna Jugoreklam, vodil je nekaj pevskih zborov, objavljal je glasbene kritike. Po končanem študiju se je leta 1951 preselil v Koper, kjer je postal eden prvih glasbenih urednikov Radia Koper, 13 let je bil ravnatelj Glasbene šole Koper, ustanovil in 10 let je vodil orkester glasbene šole, 30 let pa je na koprski glasbeni šoli poučeval klavir, glasbeno teorijo, harmonijo, kontrapunkt in zgodovino glasbe. Poleg pedagoškega dela je vseskozi komponiral, bil pa je še dirigent raznih pevskih zborov v slovenski Istri, glasbeni kritik, sodelavec Radia Koper kot avtor glasbenih oddaj … tudi soustanovitelj koprske koncertne poslovalnice Društvo prijateljev glasbe, ki še danes skrbi za sezone klasičnih koncertov v Kopru. Umrl je v Ljubljani 25. avgusta 1992. Pri ustvarjanju je Lovec zasledoval vodilo, da mora biti umetnost »iskrena, poštena in lepa«. Njegov opus zajema več kot 40 samospevov, več kot 35 klavirskih skladb, okrog 30 komornih del za različne zasedbe od dua do kvinteta, enega prvih slovenskih Koncertov za klavir in orkester, Concertino za flavto in orkester, Klasično simfonijo, Koprsko simfonijo in druge orkestrske skladbe, scensko in baletno glasbo. Ogromno del (izvirnih, orkestracij ali priredb) je napisal za potrebe raznovrstnih mladinskih komornih sestavov in orkestra glasbene šole. Prepoznavna značilnost Lovčeve glasbe je liričnost z ekspresionistično globokim izrazom; njegov kompozicijski slog prepleta neoklasicistične poteze, neobaročno polifonijo in motoriko, v harmonsko bogatem jeziku pa se giblje na meji tonalnosti in je ne prestopi.

- Helena Filipčič Gardina