FRANZ SCHUBERT: ZIMSKO POPOTOVANJE - DIE WINTERREISE

Resna

Format: Digitalno

Šifra: 118906

EAN: 3838898118906

Pri ZKP RTV Slovenija izdajamo prenovljeno izdajo ciklusa samospevov Franza Schuberta: Zimsko Popotovanje na poezijo Wilhelma Müllerja v slovenskem prevodu Pavla Obláka in v izvedbi basbaritonista Marcosa Finka in pianistke Nataše Valant v digitalni obliki. Prva izdaja leta 1994 je nastala v sodelovanju z glasbenim programom Radia Slovenija v dvorani Slovenske Filharmonije, leta 1998 pa je Fink zanjo prejel tudi mednarodno nagrado zlati orfej.

Zimsko Popotovanje

Franz Schubert: Zimsko popotovanje Družinsko in družabno okolje dunajskega primestja ter drugačen način splošnega sprejemanja in doživljanja glasbe v meščanski družbi so odločilno zaznamovali osebnost, značajske poteze ter glasbeno zavest Franza Schuberta, še preden se je enaindvajsetleten z že znatnimi glasbenimi izkušnjami in mnogimi pomembnimi partiturami zavestno odpovedal službi pomožnega učitelja v domačni očetovi šoli in odšel v središče Dunaja, da se posveti glasbi. Vznesenega in ustvarjanju predanega skladatelja so v novem, negotovem in predvsem za mladega človeka eksistenčno nespodbudnem okolju sooblikovala glasbeno-družabna srečanja v meščanskih družinskih salonih in glasbena srečanja v krogu osebnih prijateljev in umetnikov, ki so jih radi imenovali schubertijade. Od krožkov slikarjev, pesnikov - med glasbeniki je bilo največ pevcev - in marsikdaj Ie navideznih mecenov umetnosti se Schubert ni nikdar več ločil. Le kratke odsotnosti z Dunaja to potrjujejo. Z rednimi službami ni imel sreče. Že pri Ijubljanskem razpisu za glasbenega učitelja l. 1816 je pogorel, kasneje ni želel delovati kot organist, na dve vidni dunajski kapelniški mesti ni bil izbran. V stikih z različnimi, tudi znanimi glasbenimi založniki jo je odnesel le z občasnimi objavami in nizkimi honorarji, pridobitnejših dogovorov ni sklepal. Tako ni nikoli trajno rešil svojega težavnega gmotnega položaja. Tudi nekateri premožnejši prijatelji mu niso kaj prida stali ob strani. Neverjetno predano in marljivo ustvarjanje, zavzeto nastopanje, največkrat neurejene življenjske razmere in neobvladljiva bolezen so zato že zgodaj načeli skladateljevo šibko telesno naravo. Vse življenje je preživel sredi Dunaja, pa kljub temu ni osebno srečal občudovanega Beethovna, ki je tik pred smrtjo komaj še Iahko prebral in navdušujoče ocenil nekaj samospevov tako pomembnega glasbenega sopotnika. Zadnje dni življenja je Beethovna obiskala družba njegovih častilcev, tudi Schuberta so povabili zraven. Čez nekaj dni je spremil Beethovna h grobu, že čez dobro leto pa so ga na njegovo željo na istem pokopališču prav blizu Beethovna tudi pokopali. Ko je pozimi l. 1828 Schubert založbi Schott v Mainzu ponudil za tisk vrsto skladb, je dodal še seznam svojih del. V priloženem pismu je posebej opozoril na svoje "najvišje" dosežke, na simfonije, maše in opere, kar naj bi dodatno potrdilo umetniško moč drugega poslanega. Te zvrsti so v njegovem času veljale za preizkusni kamen skladateljeve kakovosti in so bile odločilne tudi za družbeno vrednotenje skladateljevega ustvarjanja. Ker pa se je v svojem že romantično ubranem umetniškem prepričanju čutil bližje glasbeni miniaturi, je svoje mojstrovine za veliko zasedbo rad jasneje poudaril. Vsekakor je imel prav, ko je opozoril na njihovo veljavo, čeravno nas danes vedno znova pritegne njegova očarljiva klavirska in komorna glasba ter raznovrstne zborovske stvaritve. 2 Prav posebej in odločilno pa je Schubertovo ustvarjanje povezano z razvojem pesmi za glas in klavir. V njegovih samospevih sta se v uglašenem sožitju združili dve umetnosti, lirika in glasba. Preko 600 pesmi je vtkanih v vsa obdobja njegovega življenja in glasbenega snovanja, saj so nastajale od poznih deških let do zadnjih tednov pred smrtjo. Prijateljevanje z mnogimi pesniki in pevci je Schubertu dajalo vedno nove ustvarjalne pobude, navdihovali so ga oboji. Iskreno si je želel Goethejevega odziva na uglasbitve, pa se znameniti pesnik za Schubertove rokopise ni zmenil. Celosten pogled v Schubertovo skladateljsko delavnico kaže, da je skladateljev navdih sledil daljšemu predhodemu stiku s pesniško predlogo. Življenje z izbranimi verzi je Schuberta pripeljalo do snovanja daljših vsebinsko zaokroženih lirskih sklopov, ki jim je odprl še glasbeno razsežnost: pesmi je povezal in jim dal pravi dramaturski okvir. Dvakrat je segel po enovitih pesmih Wilhelma Müllerja. Pet let po Lepi mlinarici, romantični pesnitvi o nesrečni ljubezni in slikah iz narave, je leto pred smrtjo ustvaril še Zimsko popotovanje. Glasbeno pripoved je v vseh 24. pesmih poistovetil z resignacijo, ki veje iz verzov, jo osebno obarval in naravnal v usodno brezizhodnost. Posebno tenkočutno je uglasil ravnovesje med pevcem, pripovedovalcem in klavirjem. Posamezni prebliski radosti v le malo pesmih Popotovanja ne spremenijo splošnega temačnega razpoloženja. Učinkujejo kot davni, blagi spomin žalostnega umetnika, ki se vdano sooča s poslednjostmi bivanja. Schubert je zaznal posebnost svojega navdiha Zimskega popotovanja. Prijateljem je ob povabilu na izvedbo sporočil, da mu nove pesmi ugajajo "bolj kot katerekoli doslej ...".

- Tomaž Faganel

Marcos Fink

Basbaritonist Marcos Fink, rojen slovenskim staršem v Buenos Airesu (Argentina), je bil najprej pevec Mladinskega zbora Karantanija in pozneje Argentinskega polifonskega zbora. Svoj glas je šolal pri profesorjih Ivanu Ivanovu in Victorju Srugu, pozneje pa si je izpopolnjeval repertoar pri različnih evropskih mojstrih (Schöne, Huttenlocker, Baldin, Werba, Harper, Sutherland). Leta 1990 je debitiral v Salzburgu. Nastopal je že v operah, koncertih in recitalih samospevov po vsem svetu (Pariz, Bordeaux, Frankfurt, Berlin, Barcelona, Madrid, Dunaj, Amsterdam, Bruselj, Tokio, Osaka, Peking, Šanghaj, Ljubljana, Milano, Buenos Aires, Sao Paulo, Houston, Sydney, Seul, Ženeva idr.), pod taktirko uglednih dirigentov (Corboz, Graf, Hager, Lombard, Bičkov, Horvat, Steinberg, Nanut, Šambadal, Lajovic, Jacobs idr.) in z odličnimi orkestri (Orkester Romanske Švice, Nacionalni orkester iz Pariza, Filharmonični orkester iz Strasbourga, Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Concerto Köln, Dunajski simfoniki, Münchenski filharmoniki, Baročni orkester Freiburg, Akademija za staro glasbo Berlin idr.). Marcos Fink je sodeloval pri snemanju številnih albumov z deli Puccinija, Haydna, Bacha, Mozarta, Martina, Rossinija, Fauréja, Marxsena, Händla, Schumanna, Schuberta, Guastavina, Lebiča idr. Za posnetek Schubertovega cikla Zimsko popotovanje je leta 1998 v Parizu prejel nagrado zlati orfej Académie du disque lyrique. Album Mozartove opere Čarobna piščal, v kateri Marcos Fink poje vlogo Sarastra, je osvojil glasbeno nagrado BBC, albuma Canciones argentinas in Händlova Agrippina (Claudio) pa sta bila nominirana za nagrado gremi. Je dvakratni prejemnik nagrade Prešernovega sklada: leta 1999 jo je prejel za komorne dosežke, še posebno za izvedbo pesemskega cikla Labodji spev Franza Schuberta, 2013 pa skupaj s sestro, mezzosopranistko Bernardo Fink, za album slovenskih samospevov Slovenija! Leta 2017 je dobil nagrado Sama Smrkolja za umetniške dosežke na opernem področju, ki jo podeljuje Slovensko komorno glasbeno gledališče. Leta 2022 je skupaj s sestro Bernardo prejel tudi državno odlikovanje Slovenije, srebrni red za zasluge, za dosežke na glasbenem področju.

Več: www.marcosfink.si

Nataša Valant

Pianistka Nataša Valant je študirala v Ljubljani pri prof. Veri Zupančič – Kralj in pri prof. Zorki Bradač – klavir ter harfo pri prof. Jelici Portograndi. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani se je izpopolnjevala pri prof. Hildi Horak – Čas. Obiskovala je tudi poletne klavirske tečaje v Salzburgu pri maestru Carlu Zecchiju. Že zelo zgodaj se je seznanila z vokalno in vokalno – instrumentalno glasbo, saj je pri sv. Jakobu v Ljubljani igrala orgle. Od ustanovitve glasbenega društva Consortium musicum, leta 1968, je bila dolga leta njegova korepetitorica. Do leta 1991 je bila korepetitorka in harfistka v Operi Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana, nato pa do leta 2000 pianistka Slovenskega komornega zbora. Sedaj deluje samostojno. Koncertno se udejstvuje kot pianistka – spremljevalka naših vodilnih vokalnih solistov. Z njimi gostuje po domačih in tujih koncertnih odrih. Posnela je veliko literature s področja samospeva za arhiv Radia Slovenija. ZKP RTV Slovenija je izdala dober ducat plošč, na katerih spremlja slovenske vokalne soliste, kot so Ana Pusar – Jerič, Bernarda Fink, Irena Baar, Mirjam Kalin, Dragica Kovačič, Veronika Fink, Marko Fink, Andreja Zakonjšek, Marjan Trček, Branko Robinšak. Z Markom Finkom sta prejela za posnetke ciklov Franza Schuberta nagrado Prešernovega sklada. V Parizu pa je plošča » Winterreise » v slovenskem jeziku dobila nagrado zlati Orfej za interpretacijo. Ob 300 letnici Slovenske filharmonije pa je prejela priznanje za svoje glasbeno delovanje v okviru te ustanove.

Pavel Oblák

Pavel Oblák je bil slovenski prevajalec, lektor, pesnik, televizijski napovedovalec, baletnik in operni pevec. Prevajal je iz angleščine, nemščine, ruščine, italijanščine in češčine. Po končani gimnaziji se je vpisal na akademijo za igralsko umetnost, študiral germanistiko in na univerzi poslušal predavanja iz romanistike. Še ne 21-leten je leta 1943 postal član opernega zbora, v katerem je sodeloval 33 let, nato pa je do upokojitve delal kot lektor ljubljanske Opere. V letih od 1976 do 1985 je bil glavni in odgovorni urednik opernega gledališkega lista. Pred drugo svetovno vojno je začel prevajati tuje pesnike in tudi sam pesnikovati. Pesmi z mladostniškimi in religioznimi temami je že takrat objavljal v listih Naša rast in Naša zvezda (l. 1939 in 1940), pozneje pa občasno vse življenje v revijah in časopisih (Beseda, Revija 57, Razgledi, Obzornik, Sodobnost, Dialogi itn.) ter v treh pesniških zbirkah: Lina v nebu, Zagrinjalo časa in Odsev. Veliko dela je opravil s prevajanjem opernih besedil, libretov; za to so potrebni izrazita glasbena nadarjenost, bogato besedišče in discipliniranost, ki jih zahteva ritem dialogov in arij, je ob njegovi 70. obletnici rojstva zapisal prof. dr. Mirko Mahnič. Teh prevodov je približno štirideset, in to takih, ki zahtevajo veliko znanja, navdiha in časa: Lucija Lammermoorska, Lohengrin, Moč usode, Ifigenija na Tavridi, Kapljice za ljubezen, Zaroka v samostanu, Večni mornar, Ljubezenski napoj, Luiza, Pikova dama, Turandot. Ob operah je tu še 22 mešanih, 14 moških, 14 ženskih ter 65 otroških in mladinskih zborov. Več kot sto prepesnitev pa je tudi v zbirkah Prek sveta odmeva pesem in Vstanite, sužnji.Zlasti v slovenski glasbeni kulturi ostaja zapisan kot prevajalec z izjemno pesniško in glasbeno občutljivostjo, čigar prepesnitve so marsikdaj celo presegle izvirnike. (Po predlogi Božene Ronner priredila Mojca Menart)