BIG BAND RTV SLOVENIJA
Big Band RTV Slovenija je ena najstarejših tovrstnih zasedb na svetu, saj deluje nepretrgano že od leta 1945.
Za začetke njegovega delovanja je v veliki meri zaslužen Bojan Adamič, ki je vodil orkester do začetka 60. let 20. stoletja, ko je za dirigentsko palico prijel mladi Jože Privšek.
Plesni orkester Radia Ljubljana (PORL), kot se je takrat imenoval Big Band, je popeljal v najvišji kakovostni razred. Da je dominiral v prostoru nekdanje Jugoslavije, ni dvoma, prav tako pa je bil PORL cenjen tudi zunaj naših meja. Tako je v Nemčiji prejel nagrado za najboljšo ploščo v konkurenci orkestrov, čeprav sta bila med njimi tudi orkestra Jamesa Lasta in Maxa Gregerja.
Po Privšku so imeli dirigentsko palico v rokah Lojze Krajnčan, Petar Ugrin, Milko Lazar, Emil Spruk, Tadej Tomšič in drugi.
V goste so prihajali tudi dirigenti in solisti iz tujine (Mercer Ellington, Maria Schneider, Carla Bley, Herb Pomeroy, Mathias Rüegg, Clark Terry, Stjepko Gut, Johnny Griffin, David Murray, Ed Partyka, George Lewis, Bill Holman, Michael Abene, itd.)...
Danes (2005) je Big Band RTV Slovenija močno pomlajen. Povprečna starost njegovih članov je nekaj več kot 35 let. Večina jih je z jazzovskih akademij v tujini, vsi po vrsti pa so virtuozi na svojih inštrumentih.
Med letoma 2002 in 2014 je skrb za umetniško vodstvo orkestra in menedžment prevzel sicer dolgoletni član saksofonske sekcije Hugo Šekoranja.
Ena od kvalitet Big Banda je tudi raznovrstnost. Zapolnjuje potrebe radijskih in televizijskih programov na zelo različnih glasbenih področjih, kot so filmska, plesna, zabavna in resna glasba. Njegovo največje zanimanje in ljubezen pa sta namenjena seveda jazzu, vokalno-orkestralnemu in inštrumentalnemu.
V povezavi s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija tvori Revijski orkester RTV Slovenija, ki je spremljevalec vsakoletne prireditve Slovenska popevka.
NUŠA DERENDA
Nuša je že zgodaj začela s prepevanjem, v času obiskovanja osnovne šole je pela v pevskem zboru, obiskovala glasbeno šolo in se učila igrati harmoniko. Na prireditvah je pela kot solistka. S 14-imi leti se je pridružila glasbeni skupini in si tam nabirala izkušnje v svetu glasbe. V srednji šoli je spoznala svojega soproga Frenka in obiskovala pevski tečaj pri Nadi Žgur. Poleg nastopov je delala tudi kot pripravnica v vrtcu in nadaljevala študij na višji vzgojiteljski šoli.
Na Festivalu narečnih popevk je nastopila dvakrat s skupino Karavans. Prvič leta 1992 s pesmijo Naša oma je najboljša, drugič pa s pesmijo Plejši. Za slednjo so prejeli nagrado za najboljši aranžma.
Na slovenskem nacionalnem izboru za Pesem Evrovizije bi morala nastopiti že leta 1998 s pesmijo Usliši me nebo, a je zaradi nosečnosti nastop morala odpovedati. Na EMI je nato nastopila šestkrat. Leta 2001 je s pesmijo Ne, ni res zmagala, leta 2003 se je uvrstila na drugo mesto. Na festivalu je nastopila tudi leta 2005 in 2010. Zadnjič je na tej prireditvi nastopila leta 2016 s pesmijo Tip Top.
Na Melodijah morja in sonca je nastopila petkrat, prvič leta 1998. Na MMS-u je enkrat zmagala, trikrat pa se je uvrstila na drugo mesto.
Na Slovenski popevki je nastopila šestkrat kot tekmovalka, prvič leta 1999. S skladbo Vzemi me, veter je po mnenju strokovne žirije zmagala, prejela pa je tudi nagrado za najboljšo izvedbo. Naslednje leto je prejela nagrado za najboljšega izvajalca, pesem Čez dvajset let pa je osvojila nagrado za najboljšo zvočno podobo. Leta 2002 je s skladbo Pesek v oči zmagala po mnenju občinstva, kot tudi leta 2012 z Markom Vozljem s pesmijo Naj nama sodi le nebo. Leta 2014 bi morala na festivalu nastopiti Anika Horvat s skladbo Noč čudežna, a je morala iz zdravstvenih razlogov odstopiti. Slab teden pred prireditvijo jo je nadomestila Nuša Derenda. Zadnjič je nastopila na Slovenski popevki leta 2016 s pesmijo Grafit, s katero je prišla v superfinale, kjer pa je pristala na drugem mestu.
Še pred uradno predstavitvijo albuma Ni mi žal je Nuša Derenda prodala že 6.500 kaset in zgoščenk ter tako dosegla zlato naklado.
Leta 2001 je zmagala na slovenskem izboru za pesem Evrovizije s pesmijo Ne ni res, na Evroviziji pa dosegla 7. mesto z angleško različico »Energy«. Nastopila je v dvorani Parken Stadium, ki je takrat sprejela 35.000 obiskovalcev.
Uspehov v letu 2001 še kar ni bilo konec, saj je Nuša prejela Viktorja popularnosti na področju glasbe, ki ga vsako leto podeli revija Stop, dobitnika pa izglasujejo bralci. V svojo zbirko priznanj je dodala še Zlatega petelina za pesem Ni mi žal. Uspešno in hkrati naporno leto se je zaključilo še s tem, da je bila Nuša izbrana za eno od kandidatk za laskavi naslov Slovenka leta 2001.
Leta 2002 je skupaj z Darjo Švajger vodila predizbor Eme 2002, leta 2004 pa je skupaj z Mariem Galuničem vodila Slovensko popevko 2004.
Kot samostojna pevka je napolnila Cankarjev dom (Gallusova dvorana) in Križanke.
Ko so leta 2013 na Švedskem (Malmö) v Euroklubu vrteli cel niz evrovizijskih uspešnic, je bila skladba Energy edina pesem, ki je bila slovenskega izvora.
NUŠA DERENDA: NA ŠTIRI OČI
NUŠA DERENDA (2002)
Format: DIGITALNO
1. NA ŠTIRI OČI 3.53 2. KOT DA JE PRVIČ 3.31 3. LEPO MI JE 4.16 4. ZDAJ VERJAMEM 4.08 5. ... Več