Pankrti so slovenska punk rock skupina iz Ljubljane. Nastala je 1977, razpadla pa leta 1987. Leta 2007 so se spet združili.
Sestavljali so jo Peter Lovšin, Gregor Tomc, Boris Kramberger, Dušan Žiberna, Bogo Pretnar, Mitja Prijatelj, Slavc Colnarič, Marc Kavaš, Rok Pogačnik in na nekaj koncertih tudi Matjaž Gantar. Med svojim deset letnim delovanjem so Pankrti posneli 10 plošč, od tega 5 velikih studijskih. Znani so bili predvsem zaradi provokativnih in političnih besedil, ki sta jih pisala Peter Lovšin in Gregor Tomc. Imenovali so jih tudi »prva punk skupina za železno zaveso«.
Gregor Tomc in Peter Lovšin, prijatelja s Kodeljevega, sta se leta 1977 odločila ustanoviti skupino. Lovšin je že prej pisal zelo provokativne pesmi in kar slutilo se je, da bo iz tega nekaj nastalo. Imena se je spomnil Gregor Tomc. Pankrti so bili od vsega začetka pod vplivom britanskega punka, čeprav so imeli svoj unikaten zvok in tudi besedila niso bila tako direktna kot britanska. Tomc in Lovšin sta glavna avtorja skupine, saj sta napisala večino pesmi. Tomc je deloval kot menedžer skupine, Lovšin pa kot pevec in tekstopisec. Pankrti so prvič nastopili leta 1977 v Gimnaziji Moste z basistom Juretom Krašovcem, kjer so se predstavili s priredbami skupin Sex Pistols, The Clash in New York Dolls vendar kot zelo »svojezvočnimi«.
Prvo ploščo z imenom Dolgcajt so izdali leta 1980. Med najbolj znanimi skladbami s te plošče so bile »Totalna revolucija« »Lublana je bulana », "Jst sm na liniji" in »Anarhist«. O plošči in njeni pomembnosti za zgodovino jugoslovanske in slovenske rock glasbe je bil leta 2007 posnet tudi film Igorja Zupeta z imenom Dolgcajt.
Leta 1982 izdajo drugo ploščo z naslovom Državni ljubimci. Plošča je prejela takrat najpomembnejše priznanje na področju kulture v Jugoslaviji, 7- sekretar SKOJ.a.
Kmalu zatem izdajo ploščo Rdeči album, s katere prihaja ena njihovih najbolj znanih pesmi Bandiera rossa. Pankrti do takrat veljajo že za veliko jugoslovansko skupino, koncertov je veliko, koncertirajo tudi v Nemčiji, na Poljskem, Švedski, Italiji in vmes posnamejo ploščo Pesmi sprave, ki je za takratni čas pomenila odmik od klasičnega tršega zvoka in vsebovala velike uspešnice kot so "Osmi dan", "Zvečer v mestu", "Sistem svobode"...
Njihov peta in zadnja velika plošča z naslovom Sexpok, je izšla leta 1987. S te plošče so najbolj znane pesmi "Adijo Ljubljana", "Zadnja ljubezenska pesem" in "Bratje in sestre".
Isto leto Pankrti organizirajo poslovilni koncert v razprodani Hali Tivoli z naslovom Zadnji pogo v Ljubljani.
Pankrti so bili zelo popularni v vsej Jugoslaviji predvsem na začetku osemdesetih let, ko se je predvsem zaradi njihovega vpliva razširil jugoslovanski novi val. Uspehe so nizali predvsem v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu.
Med letoma 1977 in 1987 so Pankrti veljali za vodilni slovenski rock bend, hkrati pa veljajo za nekakšen detonator, ki je sprožil verižno reakcijo ne le v mladinski subkulturi, pač pa tudi v širši družbeni skupnosti:
Dr. Tine Hribar, prvi urednik Nove revije, je pred par leti v zborniku, ki je izšel ob 25-letnici punka, intelektualno pošteno zapisal, da brez stresa, ki ga je v politiki in kulturi ob koncu sedemdesetih povzročilo razgrajanje Pankrtov, tudi pobude za Novo revijo ne bi bilo. "Še več, vse bolj sem prepričan, da brez Pankrtov in valovanja, ki se je širilo za njimi in okoli njih, komunistična oblast sploh ne bi pristala na začetek izhajanja Nove revije sredi leta 1982."
Pankrti so se po uradnem razpadu, ki se je zgodil 10. decembra 1987, 21. junija 1988 ponovno zbrali in nastopili pred 30.000 obiskovalci na zborovanju v podporo četverici JBTZ na ljubljanskem Kongresnem trgu.
Leta 2007 naredijo povratek in v razprodani Hali Tivoli odigrajo skoraj 3-urni koncert. Gost na koncertu in kasneje na turneji je bil Ivan Krall, dolgoletni kitarist in soavtor v skupini Patti Smith. Uspešno zgodbo nadgradijo s turnejo po bivši skupni državi, kjer prav tako napolnijo znane koncertne dvorane kot so Tvornica v Zagrebu in kulturni dom v Beogradu.
Pankrtom v spomin je leta 2007 Slovenski muzej moderne zgodovine priredil enomesečno fotografsko razstavo, kar se je zgodilo prvič v Sloveniji, da je glasbena skupina dobila svojo razstavo v tem muzeju.
Leta 2009 kot prvi igrajo v prenovljenem Kinu Šiška, kjer je pri ustanovitvi, takšne kakršno poznamo danes, aktivno sodeloval tudi Peter Lovšin, saj je z Gregorjem Tomcem, Igorjem Vidmarjem in Acom Razbornikom ustanovil Odbor za rokenrol, čigar glavna naloga je bila prenova Kina Šiške in postavitev kulturnega centra. Tomc je zaradi te naloge tudi uspešno kandidiral v ljubljanski mestni svet.
Leta 2010 v Beogradu igrajo na trdnjavi Kalamegdan in na festivalu Beerfest pred 100.000 ljudmi.
V letih 2011 in 2012 igrajo na večjih koncertih po vsej Sloveniji, vendar ob Lovšinovi solo karieri izbirajo samo nekatere bolj zanimive.
Pankrti v naslednjih letih nastopijo na večjih festivalih kot so Exit, Lake Fest (Niš) in Špancir fest (Varaždin).
Konec leta 2016 po 30 letih izdajo novo ploščo, Live in Kalamegdan, ki sta ji dodane remasterizirane skladbe Slovan in Adijo Ljubljana. Na dan izida plošče najavijo velik koncert ob 40 letnici skupine v ljubljanskih Stožicah.
Maja 2017 prejmejo plaketo Mestne občine Ljubljana za izjemen kulturni doprinos mestu Ljubljana.
Junija 2017 nastopijo na strehi muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu in ob tej priložnosti jih hrvaški časopis Jutranji list poimenuje kar "najboljša rock skupina na svetu".
Razprodana Arena Stožice je bila 20. oktobra 2017 prizorišče jubilejnega koncerta ob 40. obletnici skupine, na koncertu se jim je kot gost pridružil tudi bas kitarist skupine Sex Pistols, Glen Matlock. Po koncertu nastopijo še na krajši turneji po Sloveniji. Decembra 2017 pa so izdali še studijski album s posnetki iz koncerta pod naslovom Pankrti Stožice 2017 - Gospodje jest vam ne verjamem.
Vinilna izdaja prvenca Pankrtov Dolgcajt spet na voljo! 
