FERDINAND RADOVAN

FERDINAND RADOVAN (BARITON): OPERNE ARIJE, MONOLOGI IN DRUGI OPERNI ODLOMKI

Opera

Format: CD

Šifra: 111259

EAN: 3838898111259

15,57 EUR

Njegova kariera je gotovo ena najlepših, kar jih je imel katerikoli pevec s področja nekdanje Jugoslavije. Ob stalnih angažmajih na domačih in tujih odrih je kot gost stopil tudi na največje in najuglednejše operne odre sveta.
Baritonist Ferdinand Radovan je bil po glasovnih dispozicijah rojen visoki verdijanski bariton, njegov široki repertoar pa je obsegal tudi bas-baritonske, celo basovske vloge. Nastopal je v lirskih vlogah, kakršna sta Don Juan in Jevgenij Onjegin, do dramatičnih kot sta Jago in Scarpia.
Zasebno je bil izjemno temperamenten in je znal to svojskost vdihniti tudi junakom, ki jih je upodabljal na odru. Tako so bile njegove igralske kreacije vedno prepričljive in markatne.
Njegov glas je bil zelo obsežen, ob blestečih višinah z vsemi dinamičnimi niansami, je, v nasprotju z večino visokih baritonov, imel tudi dovolj izdatno nizko lego, da je lahko na primer nastopil tudi v basovski vlogi Don Bartolo v Seviljskem brivcu, hkrati pa je v tej operi bil sijajen Figaro, ki s svojo kavatino sodi med najvišje baritonske vloge. Radovan je bil izredno muzikalen, z neverjetno točnostjo je obvladoval svoje dostikrat skrajno zahtevne parte, kar mu je tudi priznavala stroka. V tujini – doma za to ni bilo priložnosti – se je izkazal tudi kot interpret sodobne operne literature.
Ferdinad Radovan se je rodil 26. januarja leta 1936 na Reki. Hotel se je posvetiti medicini, a je zaradi izjemnega glasu začel študirati petje v Banja Luki in študij končal v Beogradu, njegova pedagoginja pa je bila profesorica Zdenka Zika, ki je po prvi svetovni vojni nastopala tudi v Ljubljani. V Beogradu je leta 1964 debitiral kot Oče Germont v Verdijevi Traviati. Po eni sezoni v Beogradu je nekaj mesecev nastopal v Sarajevu, potem pa je prišel v Ljubljano in tu ostal do leta 1967. V Ljubljani je pel med drugim Grofa Luno v operi Trubadur in Nika v Kozinovem, Ekvinokciju. To vlogo je pel tudi, ko je ljubljanska Opera gostovala v Pragi. Iz Ljubljane je šel v avstrijski Gradec, kjer je ostal kar sedem let. Med njegovim pomembnejšimi vlogami tam so bili Renato v Plesu v maskah, Escamillo v Carmen, Amonasro v Aidi, Scarpia v Tosci, Gérard v operi André Chénier, Figaro v Seviljskem brivcu in Mozartov Don Juan, iz sodobne literature pa Grandier v operi Hudiči iz Louduna Krzystofa Pendereckega. Iz Gradca se je za tri leta odpravil v Dortmund, nato pa se je v sezoni 1977/78 vrnil v ljubljansko Opero in ostal njen član do leta 1982. Devet let je potem deloval v Zagrebu, za tem pa se je odločil za status svobodnega umetnika.
Gostovanja so našega pevca popljala na vse konce sveta. Tako so ga videli in slišali v Velikem gledališču v Moskvi (Bolšoj), v takratnem Leningradu, Pragi, Münchnu, Düsseldorfu, Stuttgartu, Frankfurtu, Hamburgu, Barceloni, Torinu, Ženevi, Zürichu, Bostonu, Philadelphii, San Franciscu, v Veliki Britaniji in končno tudi na odru Metropolitanske opere v New Yorku.
V zrelih letih je v Ljubljani nastopal z zelo raznolikim repertoarjem. Ob vrsti standardnih velikih baritonskih vlog je imenitno upodobil naslovno vlogo Veredijeve opere Falstaff, pa Coppeliusa in Dapertutta v Hoffmannovih pripovedkah, Tomskega v Pikovi dami in Don Bartola v Seviljskem brivcu.
Njegovi nastopi so bili povsod praviloma odlično ocenjeni.
Umrl je v Ljubljani 1. februarja 2009.


Peter Bedjanič

 

ARIJE:
1. G. Rossini: Kavatina Figara iz opere Seviljski brivec 4.48
Simfonični orkester RTV Ljubljana, dir. Samo Hubad, (1971)  (poslušaj!)

2. G. Verdi: Arija Gofa Lune iz opere Trubadur 4.52
Simfonični orkester RTV Ljubljana, dir. Samo Hubad, (1971)

3. U. Giordano: Monolog Gérarda iz opere André Chénier 4.25
Simfonični orkester RTV Ljubljana, dir. Samo Hubad, (1971)

4. R. Leoncavallo: Prolog k operi Glumači 5.32
Orkester Opere SNG Ljubljana, dir. Vladimir Kobler, (1979)

5. G. Verdi: Monolog Falstaffa iz 1.dej. opere Falstaff 4.15
Orkester Opere SNG Ljubljana, dir. Ciril Cvetko (1979)
6. G. Verdi: Monolog Jaga iz opere Otello 4.38
Simfonični orkester RTV Ljubljana, dir. Vladimir Kobler, (1980)

7. G. Verdi: Monolog Rigoletta ter duet Gilde in Rigoletta iz
1. dej. opere Rigoletto 13.08
Gilda: Vlatka Oršanić – sopran
Giovanna: Marija Kovač Kozole – mezzosopram
Orkester Opere SNG Maribor, dir. Boris Švara, (1981)

8. G. Verdi: Arija Rigoletta iz 2. dej. opere Rigoletto 8.11
Marullo: Emil Baronik – bariton
Ceprano: Ciril Dimnik – bariton
Paž: Dragica Kovačič – mezzosopran
Zbor in orkester Opere SNG Maribor, dir. Boris Švara (1981)

9. G. Verdi: Arija Don Carlosa iz 3. dej. opere Moč usode 7.04
Simfonični orkester RTV Ljubljana, dir. Ciril Cvetko, (1982)

10. Ch. Gounod: Arija Valentina iz opere Faust 4.00
Orkester Opere SNG Maribor, dir. Boris Švara (1983)

11. G. Verdi: Sklepni prizor opere Falstaff 7.12
Falstaff: Ferdinand Radovan – bariton

Gospa Meg: Alenka Dernač-Bunta – mezzosopran
Gospa: Quickly: Milka Eftimova – alt
Gospod Ford: Stane Koritnik – bariton
Dr. Cajus: Rajko Koritnik – tenor
Pistola: Ivan Sancin – bas
Bardolf: Jože Gašperšič – tenor
Nanetta: Ana Pusar-Jerič – sopran
Fenton: Jurij Reja – tenor
Zbor in orkester Opere SNG Ljubljana, dir. Ciril Cvetko, (1978)

Simfonični Orkester Rtv Slovenija

Simfonični orkester RTV Slovenija krasita glasbena odličnost in vrhunska poustvarjalnost. Njegova temeljna dejavnost so studijska in koncertna snemanja za nacionalni glasbeni arhiv, ki je na voljo radijskim in televizijskim programom.

Začetki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija so neposredno povezani z nastankom radijske in pozneje televizijske hiše, združenih v Zavod RTV Slovenija. Radijski medij je od ustanovitve leta 1928 naprej zaposloval stalne zasedbe glasbenikov, ki so ustvarjali glasbeni program. Njihovo število se je počasi povečevalo in leta 1946 je Orkester Radia Ljubljana štel 65 članov. Delovati je prenehal leta 1947, ko je bila ustanovljena Slovenska filharmonija, člani orkestra pa so zamenjali delodajalca in prešli k Filharmoniji. Zaradi programskih potreb po svoji glasbeni produkciji si je Radio prizadeval za vnovično ustanovitev orkestra. Prvi šef dirigent na novo postavljenega orkestra je bil Uroš Prevoršek, za njim pa so na tem položaju delovali Samo Hubad, Stanislav Macura, Anton Nanut, Lior Shambadal, David de Villiers, En Shao in Rossen Milanov.

Svojo umetniško pot z orkestrom na mestu šefa dirigenta je v lanskem letu prevzel odlični  dirigent Lio Kuokman. V zadnjem desetletju je orkester največ pozornosti strokovne javnosti zbudil z odmevnimi projekti, pri katerih so poleg njega sodelovali priznani dirigenti in solisti, med njimi Marko Letonja, Daniel Raiskin, Angela Gheorghiu, Roberto Alagna, Marcello Alvarez, Mischa Maisky, Stefan Milenković, Aldo Ciccolini, Radu Lupu, Mate Bekavac, Irena Grafenauer, Ivo Pogorelić, Sarah Chang, Ning Feng, Berry Douglas in drugi.

Uspehi in predvsem izjemna kakovost orkestra niso ostali neopaženi niti pri nekaterih velikanih popularne klasične glasbe, tenoristih Joséju Carrerasu, Placidu Domingu in Andrei Bocelliju ter duu 2Cellos, ki so si za spremljevalni orkester na koncertih v Sloveniji in bližnjih državah izbrali prav Simfonični orkester RTV Slovenija.

Orkester izvaja zanimiv in pester koncertni program, s katerim privablja raznovrstno občinstvo. Njegov repertoar sestavljajo skladbe svetovne glasbene zakladnice vseh umetnostnih obdobij, antologije in krstne izvedbe slovenskih glasbenih ustvarjalcev, v tretjem tisočletju pa je velik krog poslušalcev pridobil še s koncerti orkestrirane popularne glasbe, ki jo po večini izvaja skupaj z najopaznejšimi ustvarjalci domače zabavne glasbe. Posnel je skoraj celoten slovenski simfonični repertoar in je za najboljše poustvaritve domačih skladb prejel številna visoka priznanja. Domača in mednarodna diskografija orkestra sta izjemno obsežni.

Posnetke Simfoničnega orkestra RTV Slovenija lahko najdemo na več kot 400 zgoščenkah.

Simfonični orkester RTV Slovenija je bil od 2007 – 2019 član mednarodne mreže orkestrov ONE – Orchestra Network for Europe, ki jo je sofinanciral program EU Ustvarjalna Evropa.

KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 2

ŽIGA STANIČ (2026)

Format: DIGITALNO

Pri ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Radiem Slovenija - Program Ars izdajamo digitalni album ... Več

MAURICE RAVEL: DAFNIS IN HLOA: LEVER DU JOUR ...

SIMFONIČNI ORKESTER RTV ... (2025)

Format: DIGITALNO

Pri ZKP RTV Slovenija izdajamo simfonični stavek iz baleta Mauricea Ravela Dafnis in Hloa Svitanje, ... Več

TAKO TIHO

LARISA VRHUNC (2024)

Format: DIGITALNO

Ob 8. marcu, ki ga tudi pri Evropski radiodifuzni zvezi (EBU) obeležujejo kot ženski dan v glasbi, ... Več

RONRON

MRFY (2023)

Format: DIGITALNO

RonRon je nova pustolovščina!   Prva slovenska uglasbena avantura skupine MRFY bo opolnomočila ... Več

GAL V GALERIJI

SVETLANA MAKAROVIČ, ... (2023)

14,31 EUR

Format: DIGI-CD

Knjižna uspešnica Gal v galeriji vsestranske umetnice Svetlane Makarovič o škratu Galu, ki se je, ... Več

BEETHOVEN: VIOLINSKI KONCERT / ROMANCI

ŽIGA BRANK (2023)

15,57 EUR

Format: DIGI-CD

ZKP RTV Slovenija ob septembrskem vrhuncu praznovanja 60. obletnice nastanka Programa ARS Radia ... Več

KJE JE TINA

OTROŠKI PEVSKI ZBOR RTV ... (2020)

11,79 EUR

Format: DIGI-CD

V sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenije smo izdali 15 pesmi iz otroške kantate Kje je Tina? ... Več

NEVILLE HALL: OR LOOKED BACK TO THE FLOWING

NEVILLE HALL (2019)

Format: DIGITALNO

Neville Hall Glasbo Nevilla Halla (1962) uvrščamo v čas po postmodernizmu. Med široko pahljačo ... Več