IRENA BAAR

IRENA BAAR (SOPRAN): OPERNE ARIJE IN DRUGI OPERNI ODLOMKI

Opera

Format: CD

Šifra: 111556

EAN: 3838898111556

15,57 EUR

Irena Baar (1958 – 2006) izvira iz družine vrhunskih umetnikov s področja likovne umetnosti, literature in seveda predvsem glasbe. Njena mati Tatjana Kralj je uveljavljena sopranistka na tujem in doma, oče Samo Vremšak pa je bil ugleden slovenski skladatelj, dirigent in pevec.
Svojo umetniško pot je začela z vpisom na glasbeno šolo pri osmih letih in kot pianistka je tudi diplomirala na Akademiji za glasbo. Med pianističnim študijem je postalo očitno, da je mlada umetnica tudi nadarjena pevka, postala je študentka v razredu profesorice Eve Novšak Houška in je tudi v tej stroki z velikim uspehom opravila študij. Zatem se je odpravila v avstrijski Gradec, se tam izpopolnjevala tri leta, zatem pa opravila še mojstrski tečaj pri znameniti Elisabeth Schwarzkopf v Salzburgu. Že med študijem se je udeležila vrste pevskih tekmovanj, na katerih je praviloma zasedala najvidnejša mesta. V letih 1985 in 1986 je prejela drugo nagrado na Mednarodnem pevskem tekmovanju Toti dal Monte v italijanskem Trevisu. Kot izjemno muzikalna pevka z odličnim spominom je hitro osvajala operni in koncertni repertoar. Ob nastopih v Sloveniji jo je kot koncertantko pot vodila po Koreji, v Nemčijo, kjer je nastopila s slovitimi Bamberškimi simfoniki, na Osojski festival v Avstriji in v Španijo na prireditve Palau de la Musica Catalana v Barceloni.
Veliko je sodelovala z RTV Slovenija in Slovensko filharmonijo, na solističnih koncertih so jo spremljali najuglednejši slovenski pianisti.
Čeprav ni bila članica ansambla ljubljanske Opere, je delež Irene Baar kot gostje na njenem odru kar pomemben. Od vlog, ki jih je pevsko in igralsko odlično izvedla – bila je namreč pevka z izjemno lepim, izdatnim in pevsko-tehnično do kraja izdelanim glasom, velja omeniti Suzano v Mozartovi Figarovi svatbi, Gildo v Verdijevi operi Rigoletto, Mimi v Puccinijevi La Bohème, zelo odmeven uspeh je doživela kot Margareta v Gounodovi operi Faust v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, pretresljiv operni portret nesrečne junakinje pa ji je uspelo ustvariti na predstavi opere Medeja Janija Goloba.
Še ne trideset let stara se je začela leta 1985 ukvarjati tudi s pedagoškim delom kot profesorica solopetja na ljubljanski Srednji glasbeni šoli, od leta 1995 dalje pa je predavala tudi na Akademiji za glasbo. Iz njenega razreda izhaja vrsta pevcev, ki so se že kot študentje in pozneje na naših opernih in koncertnih odrih lepo izkazali.
Za svoje umetniško in pedagoško delo je leta 1995 prejela Betettovo nagrado. Žal jo je na njeni uspešni pevski in pedagoški poti prehitro ustavila huda bolezen in prezgodnja smrt.

Peter Bedjanič

ARIJE:

1. W.A. Mozart: Arija Suzane iz 2. dej. opere Figarova svatba 2.39
Simfonični orkester RTV Slovenija, dir. Marko Gašperšič, (1992)

2. W.A. Mozart: Arija Suzane iz 4. dej. opere Figarova svatba 4.44
Simfonični orkester RTV Slovenija dir. Marko Gašperšič, (1992) (poslušaj!)

3. G. Puccini: Arija Mimi iz 1. dej. opere La Bohème 4.40
Simfonični orkester RTV Slovenija, dir. Marko Gašperšič, (1992)

4. G. Verdi: Arija Violette iz 1. dej. opere Traviata 8.32
Simfonični orkester RTV Slovenija, dir. Vladimir Kobler, (1992)

5. G. Verdi: Arija Violette iz 3. dej. opere Traviata 4.44
Simfonični orkester RTV Slovenija , dir. Vladimir Kobler, (1992)

6. G. Bizet: Arija Micaele iz opere Carmen 6.30
Simfonični orkester RTV Slovenija , dir. Vladimir Kobler, (1992)

7. G. Puccini: Arija Mimi iz 3. dej. opere La Bohème 3.17
Simfonični orkester RTV Slovenija , dir. Vladimir Kobler, (1992)

8. Ch. Gounod: Arija Margarete o nakitu iz opere Faust 5.01
Simfonični orkester RTV Slovenija, dir. David de Villiers, (2004)

9. A. Dvořak: Arija Rusalke iz 1. dej. opere Rusalka 6.03
Simfonični orkester RTV Slovenija, dir. David de Villiers, (2 004)

10. G. Puccini: Arija Liu iz 3. dej. opere Turandot 2.13
Simfonični orkester RTV Slovenija, dir. David de Villiers, (2004)

11. J. Golob: Prvi prizor 1. dej. opere Medeja 5.06
Mira: Irena Baar – sopran
Ženska: Irena Svoljšak – alt
Orkester Opere SNG Ljubljana, dir. Uroš Lajovic, (2004)

12. J. Golob: Šesti prizor 1. dej. opere Medeja (2004) 3.46
Mira: Irena Baar - sopran
Ženska: Irena Svoljšak – alt
Orkester Opere SNG Ljubljana, dir. Uroš Lajovic, (2004)

13. J. Golob: Epilog opere Medeja 4.46
Mira: Irena Baar – sopran
Zbor in orkester Opere SNG Ljubljana, dir. Uroš Lajovic, (2004)

Simfonični Orkester Rtv Slovenija

IRENA BAAR (SOPRAN): OPERNE ARIJE IN DRUGI OPERNI ODLOMKI

Simfonični orkester RTV Slovenija krasita glasbena odličnost in vrhunska poustvarjalnost. Njegova temeljna dejavnost so studijska in koncertna snemanja za nacionalni glasbeni arhiv, ki je na voljo radijskim in televizijskim programom.

Začetki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija so neposredno povezani z nastankom radijske in pozneje televizijske hiše, združenih v Zavod RTV Slovenija. Radijski medij je od ustanovitve leta 1928 naprej zaposloval stalne zasedbe glasbenikov, ki so ustvarjali glasbeni program. Njihovo število se je počasi povečevalo in leta 1946 je Orkester Radia Ljubljana štel 65 članov. Delovati je prenehal leta 1947, ko je bila ustanovljena Slovenska filharmonija, člani orkestra pa so zamenjali delodajalca in prešli k Filharmoniji. Zaradi programskih potreb po svoji glasbeni produkciji si je Radio prizadeval za vnovično ustanovitev orkestra. Prvi šef dirigent na novo postavljenega orkestra je bil Uroš Prevoršek, za njim pa so na tem položaju delovali Samo Hubad, Stanislav Macura, Anton Nanut, Lior Shambadal, David de Villiers, En Shao in Rossen Milanov.

Svojo umetniško pot z orkestrom na mestu šefa dirigenta je v lanskem letu prevzel odlični dirigent Lio Kuokman. V zadnjem desetletju je orkester največ pozornosti strokovne javnosti zbudil z odmevnimi projekti, pri katerih so poleg njega sodelovali priznani dirigenti in solisti, med njimi Marko Letonja, Daniel Raiskin, Angela Gheorghiu, Roberto Alagna, Marcello Alvarez, Mischa Maisky, Stefan Milenković, Aldo Ciccolini, Radu Lupu, Mate Bekavac, Irena Grafenauer, Ivo Pogorelić, Sarah Chang, Ning Feng, Berry Douglas in drugi.

Uspehi in predvsem izjemna kakovost orkestra niso ostali neopaženi niti pri nekaterih velikanih popularne klasične glasbe, tenoristih Joséju Carrerasu, Placidu Domingu in Andrei Bocelliju ter duu 2Cellos, ki so si za spremljevalni orkester na koncertih v Sloveniji in bližnjih državah izbrali prav Simfonični orkester RTV Slovenija.

Orkester izvaja zanimiv in pester koncertni program, s katerim privablja raznovrstno občinstvo. Njegov repertoar sestavljajo skladbe svetovne glasbene zakladnice vseh umetnostnih obdobij, antologije in krstne izvedbe slovenskih glasbenih ustvarjalcev, v tretjem tisočletju pa je velik krog poslušalcev pridobil še s koncerti orkestrirane popularne glasbe, ki jo po večini izvaja skupaj z najopaznejšimi ustvarjalci domače zabavne glasbe. Posnel je skoraj celoten slovenski simfonični repertoar in je za najboljše poustvaritve domačih skladb prejel številna visoka priznanja. Domača in mednarodna diskografija orkestra sta izjemno obsežni.

Posnetke Simfoničnega orkestra RTV Slovenija lahko najdemo na več kot 400 zgoščenkah.

Simfonični orkester RTV Slovenija je bil od 2007 – 2019 član mednarodne mreže orkestrov ONE – Orchestra Network for Europe, ki jo je sofinanciral program EU Ustvarjalna Evropa.

Novo