JUAN VASLE

JUAN VASLE (BASBARITON): OPERNE ARIJE

Opera

Format: CD

Šifra: 113529

EAN: 3838898113529

Tuji portali:

15,57 EUR

Prvak ljubljanske Opere SNG Juan Vasle je v rodnem Buenos Airesu (Argentina) petje študiral pri Leonidasu Ivanovu in diplomiral na Visokem inštitutu za umetnost (Instituto Superior de Arte) v gledališču Colón. Tu so bili njegovi učitelji petja Víctor Srugo, Ana Sirulnik in Haydée Trinca. Izpopolnjeval se je pri Ernstu Haefligerju v Buenos Airesu in Münchnu, pri Antonu Dermoti na Dunaju in Heather Harper v Londonu. Leta 1988 se je na mednarodnem tekmovanju Luciana Pavarottija v ameriški Filadelfi ji uvrstil v finale. Pel je v Avstraliji (1990), Braziliji, na Hrvaškem, Kosovu, Češkem, v Italiji, Nemčiji, Paragvaju, Perúju, Urugvaju in drugod. Nastopil je kot solist v gledališču Colón. Leta 1990 se je z družino za stalno preselil v Ljubljano in postal redni član Opere in baleta SNG Ljubljana, kjer je pel vrsto pomembnih basovskih vlog: Zaharija (Nabucco), Lindorf, Coppelius, Dappertutto, Miracle (Hoffmannovepripovedke), don Alfonso (Cosí fan tutte), Ferrando (Trubadur), Escamillo (Carmen), don Basilio (Seviljski brivec), Martin Krpan (Krpanova kobila), Des Grieux (Manon), St. Bris (Hugenoti), Ramfis (Aida), Komtur (Don Giovanni) itd. Goji tudi samospev in druge vokalno-inštrumentalne koncertne oblike ter nastopa na koncertnih odrih, še posebej pa je opazna njegova diskografija. Izdal je pet samostojnih zgoščenk, od katerih so tri posvečene slovenski glasbi (87 samospevov in narodnih pesmi). Sodeloval je še na snemanju mnogih drugih, tudi v tujini (npr. oratorij Blagri Cesarja Francka pod taktirko slovitega nemškega dirigenta Helmutha Rillinga). Decembra 2010 je prejel Betettovo nagrado za umetniške dosežke na področju poustvarjalne glasbene umetnosti.
Čeprav glasba in delo v ljubljanski Operi SNG zavzemata večji del njegovega življenja, je napisal in izdal tri knjige: Pevci so tudi ljudje (1993), Fuzbal, tango in polka (2002) in Ustavite svet–mundial je tu! (2006). Pravi južnoameriški temperament pokaže ne le v glasbi, ki jo poje, ampak tudi kot komentator nogometnih tekem v televizijskih prenosih iz Južne Amerike. Kot strasten popotnik je obiskal že dobršen del sveta. Glasbena pot arij, predstavljenih na tej zgoščenki, se giblje med Italijo, Rusijo, Francijo, Avstrijo, Španijo in Slovenijo. V Vasletovem petju slišimo oba njegova materna jezika – slovenščino in španščino – in seveda vse druge izvirne jezike opernih arij.
Med umetnikovimi popularnimi arijami najdemo tudi kakšno manj znano, celo baritonsko. Te sežejo od sredine devetnajstega stoletja do štiridesetih let dvajsetega (1836–1940), kar priča o pevčevem interpretacijskem razponu. Ena takih je lirična arija grofa Rudolfa Vi ravviso, o luoghi ameni (Spet vas vidim, ljubi kraji) iz Mesečnice Vincenza Bellinija (1801–1835). Basovski lirizem se nadaljuje v romantični ariji kneza Gremina iz Jevgenija Onjegina Petra Iljiča Čajkovskega (1840–1893) in se sklene z basbaritonsko arijo naslovne vloge Susanina iz opere Ivan Susanin Mihaila Ivanoviča Glinke (1804–1857). Sledita buffo arija učitelja glasbe don Basilia Moč klevetbe je polna hlimbe iz komične opere Seviljski brivec Gioacchina Rossinija (1792–1868) in arija Figara Non piů andrai farfallone amoroso (Marsičesa boš tamkaj pogrešal) iz Figarove svatbe Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–1791). Naslednji sta arija Sanča Panse Riez, alles, riez du povre ideologue (Kar smejte se ubogemu idealistu) in baritonska arija Dappertutta Scintille, diamant (Moj žlahtni kristal) iz Hoffmannovih pripovedk Jacquesa Offenbacha (1819–1880). Špansko zarzuelo (tj. glasbeno dramsko obliko, ki se loči od opere po govorjenih dialogih kot na primer v naši opereti) nam Juan Vasle predstavi z arijo Simpsona Despierta negro (Zbudi se, zamorec) iz Pristaniške točajke pri nas skoraj neznanega baskovskega skladatelja Pabla Sorozábala (1897–1988).
Iz slovenske operne produkcije je prvič objavljena arija Potinosa O slast neskončna oblasti in moči iz Kleopatre Danila Švare (1902–1981). Štiri arije iz štirih povsem različnih oper Giuseppa Verdija (1813–1901) pa so credo: arija španskega kralja Filipa Ella giammai m’amň (Nikoli me ni ljubila) iz Don Carlosa, molitev Zaharije Vieni, o Levita (Pridi, učenec) iz Nabucca (Vasletova gledališka maska te vloge bogati naslovnico zgoščenke), arija Procide O tu, Palermo (Oh ti, Palermo) iz Sicilijanskih večernic in arija Jacopa Fiesca Il lacerato spirito (Raztrgana duša) iz opere Simone Boccanegra.
(http://www.juanvasle.com/).

dr. Franc Križnar

Arije:
1) VINCENZO BELLINI: MESEČNICA / LA SONNAMBULA, 1. dejanje: arija Rudolfa »Vi ravviso, o luoghi ameni« (poslušaj!)
2) PETER ILJIČ ČAJKOVSKI: JEVGENIJ ONJEGIN, 3. dejanje: arija Gremina »Lyubvi vse vozrasty pokorny«
3) MIHAIL IVANOVIČ GLINKA: IVAN SUSANIN, 4. dejanje: arija Ivana Susanina »Vrag že sluti. To je kraj!«
4) GIOACCHINO ROSSINI: SEVILJSKI BRIVEC / IL BARBIERE DI SIVIGLIA, 1. dejanje: arija don Basilia
»Moč klevetbe je polna hlimbe«
5) WOLFGANG AMADEUS MOZART: FIGAROVA SVATBA / LE NOZZE DI FIGARO, 1. dejanje: arija Figara
»Non piů andrai, farfallone amoroso«
6) JULES MASSENET: DON KIHOT / DON QUICHOTTE, 4. dejanje: arija Sanča Panse
»Riez, allez, riez du pouvre ideologue«
7) JACQUES OFFENBACH: HOFFMANNOVE PRIPOVEDKE / LES CONTES D’HOFFMANN,
2. dejanje: arija Dappertutta »Scintille, diamant«
8) PABLO SOROZÁBAL: PRISTANIŠKA TOČAJKA / LA TABERNERA DEL PUERTO,
2. dejanje: romanca Simpsona »Despierta negro«
9) DANILO ŠVARA: KLEOPATRA, 2. slika: arija Potinosa »O, slast neskončna oblasti in moči«
10) GIUSEPPE VERDI: DON CARLOS, 4. dejanje: arija Filipa »Ella giammai m’amň«
11) GIUSEPPE VERDI: NABUCCO, 2. dejanje: molitev Zaharije »Vieni, oh levita«
12) GIUSEPPE VERDI: SICILIJANSKE VEČERNICE / I VESPRI SICILIANI, 2. dejanje: arija Procide »Oh, tu Palermo«
13) GIUSEPPE VERDI: SIMONE BOCCANEGRA, Prolog: arija Fiesca »Il lacerato spirito«
Simfonični orkester RTV Slovenija

JUAN VASLE

SLO 4D

Prvak ljubljanske Opere SNG Juan Vasle je v rodnem Buenos Airesu (Argentina) petje študiral pri Leonidasu Ivanovu in diplomiral na Visokem inštitutu za umetnost (Instituto Superior de Arte) v gledališču Colón. Tu so bili njegovi učitelji petja Víctor Srugo, Ana Sirulnik in Haydée Trinca. Izpopolnjeval se je pri Ernstu Haefligerju v Buenos Airesu in Münchnu, pri Antonu Dermoti na Dunaju in Heather Harper v Londonu. Leta 1988 se je na mednarodnem tekmovanju Luciana Pavarottija v ameriški Filadelfi ji uvrstil v finale. Pel je v Avstraliji (1990), Braziliji, na Hrvaškem, Kosovu, Češkem, v Italiji, Nemčiji, Paragvaju, Perúju, Urugvaju in drugod. Nastopil je kot solist v gledališču Colón. Leta 1990 se je z družino za stalno preselil v Ljubljano in postal redni član Opere in baleta SNG Ljubljana, kjer je pel vrsto pomembnih basovskih vlog: Zaharija (Nabucco), Lindorf, Coppelius, Dappertutto, Miracle (Hoffmannovepripovedke), don Alfonso (Cosí fan tutte), Ferrando (Trubadur), Escamillo (Carmen), don Basilio (Seviljski brivec), Martin Krpan (Krpanova kobila), Des Grieux (Manon), St. Bris (Hugenoti), Ramfis (Aida), Komtur (Don Giovanni) itd. Goji tudi samospev in druge vokalno-inštrumentalne koncertne oblike ter nastopa na koncertnih odrih, še posebej pa je opazna njegova diskografija. Izdal je pet samostojnih zgoščenk, od katerih so tri posvečene slovenski glasbi (87 samospevov in narodnih pesmi). Sodeloval je še na snemanju mnogih drugih, tudi v tujini (npr. oratorij Blagri Cesarja Francka pod taktirko slovitega nemškega dirigenta Helmutha Rillinga). Decembra 2010 je prejel Betettovo nagrado za umetniške dosežke na področju poustvarjalne glasbene umetnosti.
Čeprav glasba in delo v ljubljanski Operi SNG zavzemata večji del njegovega življenja, je napisal in izdal tri knjige: Pevci so tudi ljudje (1993), Fuzbal, tango in polka (2002) in Ustavite svet–mundial je tu! (2006).

Simfonični Orkester Rtv Slovenija

Simfonični orkester RTV Slovenija krasita glasbena odličnost in vrhunska poustvarjalnost. Njegova temeljna dejavnost so studijska in koncertna snemanja za nacionalni glasbeni arhiv, ki je na voljo radijskim in televizijskim programom.

Začetki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija so neposredno povezani z nastankom radijske in pozneje televizijske hiše, združenih v Zavod RTV Slovenija. Radijski medij je od ustanovitve leta 1928 naprej zaposloval stalne zasedbe glasbenikov, ki so ustvarjali glasbeni program. Njihovo število se je počasi povečevalo in leta 1946 je Orkester Radia Ljubljana štel 65 članov. Delovati je prenehal leta 1947, ko je bila ustanovljena Slovenska filharmonija, člani orkestra pa so zamenjali delodajalca in prešli k Filharmoniji. Zaradi programskih potreb po svoji glasbeni produkciji si je Radio prizadeval za vnovično ustanovitev orkestra. Prvi šef dirigent na novo postavljenega orkestra je bil Uroš Prevoršek, za njim pa so na tem položaju delovali Samo Hubad, Stanislav Macura, Anton Nanut, Lior Shambadal, David de Villiers, En Shao in Rossen Milanov.

Svojo umetniško pot z orkestrom na mestu šefa dirigenta je v lanskem letu prevzel odlični dirigent Lio Kuokman. V zadnjem desetletju je orkester največ pozornosti strokovne javnosti zbudil z odmevnimi projekti, pri katerih so poleg njega sodelovali priznani dirigenti in solisti, med njimi Marko Letonja, Daniel Raiskin, Angela Gheorghiu, Roberto Alagna, Marcello Alvarez, Mischa Maisky, Stefan Milenković, Aldo Ciccolini, Radu Lupu, Mate Bekavac, Irena Grafenauer, Ivo Pogorelić, Sarah Chang, Ning Feng, Berry Douglas in drugi.

Uspehi in predvsem izjemna kakovost orkestra niso ostali neopaženi niti pri nekaterih velikanih popularne klasične glasbe, tenoristih Joséju Carrerasu, Placidu Domingu in Andrei Bocelliju ter duu 2Cellos, ki so si za spremljevalni orkester na koncertih v Sloveniji in bližnjih državah izbrali prav Simfonični orkester RTV Slovenija.

Orkester izvaja zanimiv in pester koncertni program, s katerim privablja raznovrstno občinstvo. Njegov repertoar sestavljajo skladbe svetovne glasbene zakladnice vseh umetnostnih obdobij, antologije in krstne izvedbe slovenskih glasbenih ustvarjalcev, v tretjem tisočletju pa je velik krog poslušalcev pridobil še s koncerti orkestrirane popularne glasbe, ki jo po večini izvaja skupaj z najopaznejšimi ustvarjalci domače zabavne glasbe. Posnel je skoraj celoten slovenski simfonični repertoar in je za najboljše poustvaritve domačih skladb prejel številna visoka priznanja. Domača in mednarodna diskografija orkestra sta izjemno obsežni.

Posnetke Simfoničnega orkestra RTV Slovenija lahko najdemo na več kot 400 zgoščenkah.

Simfonični orkester RTV Slovenija je bil od 2007 – 2019 član mednarodne mreže orkestrov ONE – Orchestra Network for Europe, ki jo je sofinanciral program EU Ustvarjalna Evropa.

Novo