MILENA MORAČA

MILENA MORAČA (SOPRAN): OPERNE ARIJE

Opera

Format: CD

Šifra: 110795

EAN: 3838898110795

15,57 EUR

Sopranistka Milena Morača sodi že dolga leta med vodilne člane ansambla ljubljanske Opere. Da je svojo kariero gradila nadvse preudarno, je dokazala, ko je ob tridesetletnici svojega umetniškega delovanja pevsko in igralsko popolnoma sveže in prepričljivo podala zelo zahtevno vlogo Violette v Verdijevi operi Traviata. Je prava in odgovorna odrsko-glasbena umetnica, ki se študija sleherne vloge loteva skrajno resno in študiozno, kar je še posebno dobro čutiti ob njenih interpretacijah vlog z močnimi čustvenimi poudarki, kakršni sta na primer Violetta ali Jenufa.
Rojena v Banja Luki leta 1954, se je z glasbo začela resno ukvarjati že pri štirinajstih letih, ko se je vpisala na Srednjo glasbeno šolo in sicer v oddelek za teoretske predmete in tudi že za solopetje. Zaradi izjemnih višin in prirojene gibkosti glasu sta se s profesorico Julijo Pejnović posvetili petju najvišjih sopranskih vlog. Po diplomi na Srednji šoli se je Milena Morača odpravila v Zagreb in se vpisala na Akademijo za glasbo. Tam pa se kot pevka ni počutila dobro in je raje nadaljevala študij v Ljubljani pri profesorici Ondini Otti Klasinc. Na Akademiji je diplomirala leta 1980, a je že kot študentka v drugem letniku sprejela angažma kot solistka v mariborski Operi. Leto za tem se je udeležila pevskega tekmovanja Villa Manin v italijanskem Vidmu in tam prejela drugo nagrado. V prvi sezoni v Mariboru, se pravi v letih 1976/77, je sodelovala pri štirih premierah, njena prva vloga pa je bila Frasquita v Bizetovi operi Carmen. Sledile so Ninon v Gorenjskem slavčku, Marguerita v Prebrisani vdovi Ermanna Wolf-Ferrarija in Rozina v Seviljskem brivcu. Do leta 1980 je naša pevka v Mariboru nastopila še kot Suzana v Figarovi svatbi in kot Kora v operi Lizistrata Darijana Božiča.
Po glasovnih sposobnostih bi lahko Mileno Morača označili kot dramsko koloraturno pevko, a je po preselitvi v Ljubljano vendarle največ nastopala v lirskih vlogah. Študija vlog se loteva skrajno skrbno: vlogo Violette je premlevala kar sedem let, največ naporov je vložila v študij naslovne vloge Janačkove opere Jenufa. Za kreacijo te vloge in za vlogo Komponista v Straussovi operi Ariadna na Naksosu je prejela Nagrado Prešernovega sklada. Sicer pa je treba od vlog, ki jih je Milena Morača kreirala na ljubljanskem opernem odru omeniti Abigailo v Nabuccu, Musetto in Mimi v La Bohème, Micaelo v Carmen, Kraljico noči v Čarobni piščali, Despino v Cosi fan tutte, Zerlino v Don Juanu, Norino v Don Pasqualu, Adino v Ljubezenskem napoju, Anico v Ekvinokciju, Mirtokle v Mrtvih očeh in Minko v Gorenjskem slavčku. Posebne omembe vreden je njen nastop v vlogi Marguerite de Valois v Meyerbeerovi opere Hugenoti leta 1998. Zaradi bolezni kolegice je morala v petih dneh naštudirati in nastopiti v obsežni in težavni vlogi Marguerite, ki je do takrat ni prav nič poznala. Premiero je odpela z velikim uspehom, brez spodrsljaja.
Ob nastopih na ljubljanskem opernem odru so Mileno Moračo slišali in videli v Ankari kot Lucio Lammermoor, v zagrebški Operi je pela naslovno vlogo v Leharjevi opereti Vesela vdova, Suzano v Figarovi svatbi in Georgetto v Puccinijevi operi Plašč, ki ji je posebno prirasla k srcu, na Reki je pela Gildo v Rigolettu in Rosalindo v Netopirju, v Mariboru Violetto v Traviati in Rosalindo. Da je še vedno v polni umetniški, še posebej pevski formi, je dokazala septembra leta 2008, ko je na koncertni izvedbi Puccinijeve opere Manon Lescaut pela naslovno vlogo in doživela prodoren uspeh.
Vsekakor je treba omeniti še njene nastope v okviru ansambla Teater mobile. S skupino kolegov iz ljubljanske Opere je na prirejenih predstavah s klavirsko spremljavo nastopila kot Violetta v Traviati, Rosalinda v Netopirju in Minka v Gorensjkem slavčku, ob orkestrski spremljavi z magnetofonskega traku pa kot Tosca.
Leta 2004 je uspešno opravila magisterij na Akademiji za glasbo.


Peter Bedjanič

 

 

SKLADBE

1./ G.Rossini: Arija Rozine iz 2. dej. opere Seviljski brivec (1992)
Simfoniki RTVLjubljana, dirigent: Marko Gašperšič

2./ G.Puccini: Arija Musette 2. dej. opere La Bohème (1992)
Simfoniki RTV Ljubljana, dirigent: Nikolaj Žličar

3./ G.Verdi: Sklepni prizor 1.dej. opere Traviata (1992)
Simfoniki RTV Slovenija, dirigent Marko Gašperšič

4./ G.Verdi: Arija Violette iz 3. dej. opere Traviata (1992)
Simfoniki RTV Slovenija, dirigent: Marko Gašperšič
5./ G.Verdi: Prizor in arija Abigaile iz 2. dej. opere Nabucco (1992)
Simfoniki RTV Slovenija, dirigent: Nikolaj Žličar  (poslušaj!)

6./ G.Puccini: Arija Mimi iz 3. dej. opere La Bohème (1997)
Simfoniki RTV Slovenija, dirigent: Nikolaj Žličar
7./ G.Puccini: Arija Čo-čo-san iz 2. dej opere Madame Butterfly (1997)
Simfoniki RTV Slovenija, dirigent: Nikolaj Žličar

8./ V.Bellini: Kavatina Norme iz opere Norma (2003)
Simfonični orkester RTVSlovenija, dirigent: Lior Shambadal

9./ G.Verdi: Arija Leonore iz 4. dej. opere Trubadur (2003)
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent: Lior Shambadal
10./ F Lehar: Viljina pesem iz operete Vesela vdova (2003)
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent: Lior Shambadal
11./ J.Strauss: Rosalindin Čardaš iz operete Netopir
Orkester SNG Opere in Baleta iz Ljubljane, dirigent: Igor Švara

Simfonični Orkester Rtv Slovenija

Simfonični orkester RTV Slovenija krasita glasbena odličnost in vrhunska poustvarjalnost. Njegova temeljna dejavnost so studijska in koncertna snemanja za nacionalni glasbeni arhiv, ki je na voljo radijskim in televizijskim programom.

Začetki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija so neposredno povezani z nastankom radijske in pozneje televizijske hiše, združenih v Zavod RTV Slovenija. Radijski medij je od ustanovitve leta 1928 naprej zaposloval stalne zasedbe glasbenikov, ki so ustvarjali glasbeni program. Njihovo število se je počasi povečevalo in leta 1946 je Orkester Radia Ljubljana štel 65 članov. Delovati je prenehal leta 1947, ko je bila ustanovljena Slovenska filharmonija, člani orkestra pa so zamenjali delodajalca in prešli k Filharmoniji. Zaradi programskih potreb po svoji glasbeni produkciji si je Radio prizadeval za vnovično ustanovitev orkestra. Prvi šef dirigent na novo postavljenega orkestra je bil Uroš Prevoršek, za njim pa so na tem položaju delovali Samo Hubad, Stanislav Macura, Anton Nanut, Lior Shambadal, David de Villiers, En Shao in Rossen Milanov.

Svojo umetniško pot z orkestrom na mestu šefa dirigenta je v lanskem letu prevzel odlični  dirigent Lio Kuokman. V zadnjem desetletju je orkester največ pozornosti strokovne javnosti zbudil z odmevnimi projekti, pri katerih so poleg njega sodelovali priznani dirigenti in solisti, med njimi Marko Letonja, Daniel Raiskin, Angela Gheorghiu, Roberto Alagna, Marcello Alvarez, Mischa Maisky, Stefan Milenković, Aldo Ciccolini, Radu Lupu, Mate Bekavac, Irena Grafenauer, Ivo Pogorelić, Sarah Chang, Ning Feng, Berry Douglas in drugi.

Uspehi in predvsem izjemna kakovost orkestra niso ostali neopaženi niti pri nekaterih velikanih popularne klasične glasbe, tenoristih Joséju Carrerasu, Placidu Domingu in Andrei Bocelliju ter duu 2Cellos, ki so si za spremljevalni orkester na koncertih v Sloveniji in bližnjih državah izbrali prav Simfonični orkester RTV Slovenija.

Orkester izvaja zanimiv in pester koncertni program, s katerim privablja raznovrstno občinstvo. Njegov repertoar sestavljajo skladbe svetovne glasbene zakladnice vseh umetnostnih obdobij, antologije in krstne izvedbe slovenskih glasbenih ustvarjalcev, v tretjem tisočletju pa je velik krog poslušalcev pridobil še s koncerti orkestrirane popularne glasbe, ki jo po večini izvaja skupaj z najopaznejšimi ustvarjalci domače zabavne glasbe. Posnel je skoraj celoten slovenski simfonični repertoar in je za najboljše poustvaritve domačih skladb prejel številna visoka priznanja. Domača in mednarodna diskografija orkestra sta izjemno obsežni.

Posnetke Simfoničnega orkestra RTV Slovenija lahko najdemo na več kot 400 zgoščenkah.

Simfonični orkester RTV Slovenija je bil od 2007 – 2019 član mednarodne mreže orkestrov ONE – Orchestra Network for Europe, ki jo je sofinanciral program EU Ustvarjalna Evropa.

KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 2

ŽIGA STANIČ (2026)

Format: DIGITALNO

Pri ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Radiem Slovenija - Program Ars izdajamo digitalni album ... Več

MAURICE RAVEL: DAFNIS IN HLOA: LEVER DU JOUR ...

SIMFONIČNI ORKESTER RTV ... (2025)

Format: DIGITALNO

Pri ZKP RTV Slovenija izdajamo simfonični stavek iz baleta Mauricea Ravela Dafnis in Hloa Svitanje, ... Več

TAKO TIHO

LARISA VRHUNC (2024)

Format: DIGITALNO

Ob 8. marcu, ki ga tudi pri Evropski radiodifuzni zvezi (EBU) obeležujejo kot ženski dan v glasbi, ... Več

RONRON

MRFY (2023)

Format: DIGITALNO

RonRon je nova pustolovščina!   Prva slovenska uglasbena avantura skupine MRFY bo opolnomočila ... Več

GAL V GALERIJI

SVETLANA MAKAROVIČ, ... (2023)

14,31 EUR

Format: DIGI-CD

Knjižna uspešnica Gal v galeriji vsestranske umetnice Svetlane Makarovič o škratu Galu, ki se je, ... Več

BEETHOVEN: VIOLINSKI KONCERT / ROMANCI

ŽIGA BRANK (2023)

15,57 EUR

Format: DIGI-CD

ZKP RTV Slovenija ob septembrskem vrhuncu praznovanja 60. obletnice nastanka Programa ARS Radia ... Več

KJE JE TINA

OTROŠKI PEVSKI ZBOR RTV ... (2020)

11,79 EUR

Format: DIGI-CD

V sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenije smo izdali 15 pesmi iz otroške kantate Kje je Tina? ... Več

NEVILLE HALL: OR LOOKED BACK TO THE FLOWING

NEVILLE HALL (2019)

Format: DIGITALNO

Neville Hall Glasbo Nevilla Halla (1962) uvrščamo v čas po postmodernizmu. Med široko pahljačo ... Več