Skozi leta je bila teža sopranskega repertoarja v ljubljanski Operi na ramenih sopranistke Olge Gracelj, pevke z zelo lepim, svetlim glasom, s prirojeno muzikalnostjo, velikim glasovnim obsegom in dognano tehniko. Kot zelo študiozna pevka se je odlikovala pri poustvarjanju lirskih in tragičnih vlog, kakršne so Violetta v Traviati, Antonija v Hoffmannovih pripovedkah ali Mimki v La Bohéme, a se je kot dobra igralka z velikim smislom za humor izkazala tudi pri podajanju
šegavih opernih junakinj.
Rodila se je leta 1950 na Bledu in po očetovem zgledu je že kot otrok sama začela prepevati. S petnajst leti je končala klavirski oddelek na Nižji glasbeni šoli v Radovljici in za tem nadaljevala študij klavirja in solopetja (prof. Sonja Bleiweiss) na ljubljanski Srednji glasbeni šoli. Doma na Bledu so oddajali sobe turistom in tako je mlado pevko slišal tudi angleški zakonski par, ki ga je njeno petje tako navdušilo, da so jo povabili k sebi v Manchester.
Po petletnem pevskem študiju v Manchestru v Veliki Britaniji, kjer je študirala pri raznih pedagogih in je tudi že kar veliko nastopala, je Gracljeva leta 1978 sprejela angažma v ljubljanski Operi, kjer smo jo videli in slišali z nekaj zelo redkimi izjemami, samo v velikih vlogah. Sodelovala je pri kar 33 premierah našega opernega ansambla. Med njene najlepše kreacije sodijo že omenjeni Antonija v Hoffmannovih pripovedkah, Mimi v La Bohéme, Norina v Don Pasqualu, Micaela v Carmen, Marinka v
Prodani nevesti, Margareta v Faustu, Violetta v Traviati in Manon, iz domače literature pa je treba seveda omeniti Minko v Foersterjevem Gorenjskem slavčku in Julijo v operi Slovo od mladosti Danila Švare. Pozornost je zbudila tudi kot radoživa Rozalinda v opereti Netopir Johanna Straussa, na drugi strani pa tudi kot interpretinja Mozartovih junakinj Fiordiligi v Cosi fan tutte, Donne Elvire v Don Juanu, Grofice v Figarovi svatbi in Pamine v Čarobni piščali. Kot oratorijska pevka je prepela
malodane ves standardni sopranski solistični reperetoar, za naše razmere pa je bila zelo dejavna tudi kot interpretinja samospevov. Samostojno ali v okviru turnej ljubljanskega opernega ansambla je gostovala v Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Novi Gorici, Varaždinu, na Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Luksemburgu in daljni Alberti.
Leta 1985 je prejela Nagrado Prešernovega sklada, leta 1992 pa Župančičevo nagrado.
Peter Bedjanič
ARIJE:
1./ G.Verdi: Arija Gilde iz opere Rigoletto (18.2.1980)
Zbor in Orkester Opere SNG Ljubljana, dir. Ciril Cvetko
2./ G.Bizet: Arija Micaele iz opere Carmen (2.4.1980)
Simfonični orkester RTVL, dir. Vladimir Kobler
3./ J.Offenbach: Arija Antonije iz opere Hoffmannove pripovedke (25.3.1980) (poslušaj!)
Orkester Opere SNG Ljubljana, dir. Ciril Cvetko
4./ J.Gotovac: Arija Djule iz 2. dej. opere Ero z onega sveta (18.2.1980)
Orkester Opere SNG Ljubljana, dir. Vladimir Kobler
5./ G.Puccini: Arija Mimi iz 1. dej. opere La Boheme (1982)
Simfonični orkester RTVL, dir. Vladimir Kobler
6./ G.Puccini: Arija Mimi iz 3. dej. opere La Boheme (1982)
Simfonični orkester RTVL, dir. Vladimir Kobler
7./ G. Verdi: Sklepni prizor 1. dej. opere Traviata (1985)
Orkester Opere SNG Ljubljana, dir. Milivoj Šurbek
8./ G.Donizetti: Arija Norine iz opere Don Pasquale (1985)
Orkester Opere SNG Ljubljana, dir. Igor Švara
9./ W.A.Mozart: Arija Grofice iz 3. dej. opere Figarova svatba (1988)
Orkester Opere SNG Ljubljana, dir. Wolfgang Scheidt
10./ W.A.Mozart: Arija Pamine iz opere Čarobna piščal (1995)
Simfoniki RTV Slovenija, dir. Marko Letonja
11./ G.Verdi: Arija Violette iz 3.dej opere Traviata (1995)
Simfoniki RTV Slovenija, dir. Marko Letonja
12./ G.Puccini: Arija Musette iz opere La Boheme (1995)
Simfoniki RTV Slovenija, dir. Marko Letonja
13./ G.Puccini: Arija Liu iz 1. dej. opere Turandot (1995)
Simfoniki RTV Slovenija, dir. Marko Letonja
14./ G.Puccini: Arija Liu iz 3. dej. opere Turandot (1995)
Simfoniki RTV Slovenija, dir. Marko Letonja
15./ J.Strauss: Rosalindin čardaš iz operete Netopir (1992)
Orkester Opere SNG Ljubljana, dir. Igor Švara
