ANTON GRČAR - TROBENTA

Resna

Format: CD

Šifra: 114472

EAN: 3838898114472

Ob visokem jubileju uglednega slovenskega solista na trobenti in profesorja Antona Grčarja. Ponatis vinilne plošče iz leta 1978.
 

Podobno kot pri drugih pihalih in trobilih, pri katerih so se v šestdesetih in sedemdesetih letih pojavili nekateri vrhunski poustvarjalci, zadnjih deset in nekaj let daje ton in raven igranju na trobento – v Sloveniji in Jugoslaviji – koncertant Anton Grčar: virtuozna tehnika mu je skupaj s prirojenimi muzikalnimi dispozicijami že zgodaj odprla mesto solista v Simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije, mesto akademskega učitelja na Akademiji za glasbo, ga obdarila s priznanji in ga poustvarjalno vzpodbudila tudi na enem najtežjih komornih področij, tako da je pred leti ustanovil Trobilni kvintet Slovenske filharmonije.
Čeprav je bila trobenta v baroku zelo cenjen instrument, je v primerjavi z godali in pihali iz tega časa razmeroma malo ohranjenih koncertov za trobento. Vzroki so vsaj dvojni. Na eni strani je bila trobenta vezana na stanovsko pripadnost in zato dolgo časa privilegiran instrument trobentačev, ki so bili v službi deželnega kneza. Na drugi strani pa takrat še ni imela ventilov, ki so šele omogočili kromatično igro tudi v spodnjih oktavah.
Tako gre pri Tartinijevem Koncertu v D-duru – katere večkratna vzorna izvedba doma in v tujini je Grčarju letos prinesla nagrado Prešernovega sklada (1978) – najverjetneje za rekonstruirano transkripcijo. Kljub temu lahko že v tej skladbi občudujemo mojstrsko obvladovanje izvajalskih odtenkov, ki izhajajo iz značilnega oblikovnega sosledja stavkov: trodelnega Allegra, spevnega srednjega stavka in mično razigranega rondoja.
Haydnov Koncert v Es-duru, obenem sploh zadnji skladateljev koncert (1796, Hob. VII e:1), odseva vse pridobitve, ki so bile posledica že omenjenih izboljšav dunajskega dvornega trobentača Antona Weidingerja. Trobenta je naenkrat postala orkestru enakovreden partner, zlasti v obeh mejnih stavkih: bleščeče virtuozna v Allegru in prešerno navdušujoča v zaključnem finalu.
Francoski skladatelj Henri Tomasi je med svojimi številnimi mikavnimi koncerti enega posvetil tudi trobenti (1948). Že začetni Allegro se giblje nekje med Debussyjem in Gershwinom, da bi se v Nokturnu povzpel do zvočne sočnosti kakega musicala in do razgibanega, velemestnega vrvenja v Finalu. Lahko bi to bil »Francoz v Parizu«, s trobento seveda!
Igriva skercoznost, v veliko bolj sodobnem in povrhu še aleatoričnem jeziku pa je prisotna v Iva Petrića Burelesque  pour les temps passés (1969), ki zaključuje portret poustvarjalnih zmožnosti trobentača Antona Grčarja.
Andrej Rijavec (1978)

SKLADBE:

GIUSEPPE TARTINI
Koncert za trobento in orkester v D duru
Allegro
Andante
Allegro grazioso
SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE
dirigent RALF WEIKERT
posnetek – 1977

JOSEPH HAYDN
Koncert za trobento in orkester v Es duru (Hob. VII e:1)
Allegro (poslušaj!)
Andante cantabile
Finale – Allegro
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA
dirigent SAMO HUBAD
posnetek – 1975

HENRI TOMASI
Koncert za trobento in orkester
Allegro
Nocturno – Andantino
Finale – Giocoso – Allegro
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA
dirigent SAMO HUBAD
posnetek – 1973

IVO PETRIĆ
Burlesque pour les temps passés
Burlesque pour les temps passés
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA
dirigent SAMO HUBAD
posnetek – 1970