ANTON GRČAR
ANTON GRČAR - TROBENTA
Resna
Format: CD
Šifra: 114472
EAN: 3838898114472
Ob visokem jubileju uglednega slovenskega solista na trobenti in profesorja Antona Grčarja. Ponatis vinilne plošče iz leta 1978.
Podobno kot pri drugih pihalih in trobilih, pri katerih so se v šestdesetih in sedemdesetih letih pojavili nekateri vrhunski poustvarjalci, zadnjih deset in nekaj let daje ton in raven igranju na trobento – v Sloveniji in Jugoslaviji – koncertant Anton Grčar: virtuozna tehnika mu je skupaj s prirojenimi muzikalnimi dispozicijami že zgodaj odprla mesto solista v Simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije, mesto akademskega učitelja na Akademiji za glasbo, ga
obdarila s priznanji in ga poustvarjalno vzpodbudila tudi na enem najtežjih komornih področij, tako da je pred leti ustanovil Trobilni kvintet Slovenske filharmonije.
Čeprav je bila trobenta v baroku zelo cenjen instrument, je v primerjavi z godali in pihali iz tega časa razmeroma malo ohranjenih koncertov za trobento. Vzroki so vsaj dvojni. Na eni strani je bila trobenta vezana na stanovsko pripadnost in zato dolgo časa privilegiran instrument trobentačev, ki so bili v službi deželnega kneza. Na drugi strani pa takrat še ni imela ventilov, ki so šele omogočili kromatično igro tudi v spodnjih oktavah.
Tako gre pri Tartinijevem Koncertu v D-duru – katere večkratna vzorna izvedba doma in v tujini je Grčarju letos prinesla nagrado Prešernovega sklada (1978) – najverjetneje za rekonstruirano transkripcijo. Kljub temu lahko že v tej skladbi občudujemo mojstrsko obvladovanje izvajalskih odtenkov, ki izhajajo iz značilnega oblikovnega sosledja stavkov: trodelnega Allegra, spevnega srednjega stavka in mično razigranega rondoja.
Haydnov Koncert v Es-duru, obenem sploh zadnji skladateljev koncert (1796, Hob. VII e:1), odseva vse pridobitve, ki so bile posledica že omenjenih izboljšav dunajskega dvornega trobentača Antona Weidingerja. Trobenta je naenkrat postala orkestru enakovreden partner, zlasti v obeh mejnih stavkih: bleščeče virtuozna v Allegru in prešerno navdušujoča v zaključnem finalu.
Francoski skladatelj Henri Tomasi je med svojimi številnimi mikavnimi koncerti enega posvetil tudi trobenti (1948). Že začetni Allegro se giblje nekje med Debussyjem in Gershwinom, da bi se v Nokturnu povzpel do zvočne sočnosti kakega musicala in do razgibanega, velemestnega vrvenja v Finalu. Lahko bi to bil »Francoz v Parizu«, s trobento seveda!
Igriva skercoznost, v veliko bolj sodobnem in povrhu še aleatoričnem jeziku pa je prisotna v Iva Petrića Burelesque pour les temps passés (1969), ki zaključuje portret poustvarjalnih zmožnosti trobentača Antona Grčarja.
Andrej Rijavec (1978)
SKLADBE:
GIUSEPPE TARTINI
Koncert za trobento in orkester v D duru
Allegro
Andante
Allegro grazioso
SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE
dirigent RALF WEIKERT
posnetek – 1977
JOSEPH HAYDN
Koncert za trobento in orkester v Es duru (Hob. VII e:1)
Allegro (poslušaj!)
Andante cantabile
Finale – Allegro
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA
dirigent SAMO HUBAD
posnetek – 1975
HENRI TOMASI
Koncert za trobento in orkester
Allegro
Nocturno – Andantino
Finale – Giocoso – Allegro
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA
dirigent SAMO HUBAD
posnetek – 1973
IVO PETRIĆ
Burlesque pour les temps passés
Burlesque pour les temps passés
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA
dirigent SAMO HUBAD
posnetek – 1970
ANTON GRČAR
Anton Grčar (1940), slovenski trobentar in pedagog.
Dolga leta je bil solist Orkestra Slovenske filharmonije. Tako s filharmoniki kot s trobilnim ansamblom Slovenski kvintet trobil je koncertiral na številnih turnejah po Evropi in Ameriki. Za svoje umetniške dosežke je prejel številne nagrade. Nagrado Prešernovega sklada je prejel dvakrat. Prvič leta 1978, nato še leta 1982 s Slovenskim kvintetom trobil. S slednjim je prejel tudi Župančičevo nagrado leta 1987. Ob umetniškem udejstvovanju je bil tudi izvrsten pedagog. Leta 1974 se je zaposlil na Akademiji za glasbo, kjer je postal mentor številnim trobentačem, ki danes tvorijo jedro profesionalnih orkestrov in se kot pedagogi udejstvujejo na domačih in tujih visokih glasbenih šolah.
Simfonični Orkester Rtv Slovenija
Simfonični orkester RTV Slovenija krasita glasbena odličnost in vrhunska poustvarjalnost. Njegova temeljna dejavnost so studijska in koncertna snemanja za nacionalni glasbeni arhiv, ki je na voljo radijskim in televizijskim programom.
Začetki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija so neposredno povezani z nastankom radijske in pozneje televizijske hiše, združenih v Zavod RTV Slovenija. Radijski medij je od ustanovitve leta 1928 naprej zaposloval stalne zasedbe glasbenikov, ki so ustvarjali glasbeni program. Njihovo število se je počasi povečevalo in leta 1946 je Orkester Radia Ljubljana štel 65 članov. Delovati je prenehal leta 1947, ko je bila ustanovljena Slovenska filharmonija, člani orkestra pa so zamenjali delodajalca in prešli k Filharmoniji. Zaradi programskih potreb po svoji glasbeni produkciji si je Radio prizadeval za vnovično ustanovitev orkestra. Prvi šef dirigent na novo postavljenega orkestra je bil Uroš Prevoršek, za njim pa so na tem položaju delovali Samo Hubad, Stanislav Macura, Anton Nanut, Lior Shambadal, David de Villiers, En Shao in Rossen Milanov.
Svojo umetniško pot z orkestrom na mestu šefa dirigenta je v lanskem letu prevzel odlični dirigent Lio Kuokman. V zadnjem desetletju je orkester največ pozornosti strokovne javnosti zbudil z odmevnimi projekti, pri katerih so poleg njega sodelovali priznani dirigenti in solisti, med njimi Marko Letonja, Daniel Raiskin, Angela Gheorghiu, Roberto Alagna, Marcello Alvarez, Mischa Maisky, Stefan Milenković, Aldo Ciccolini, Radu Lupu, Mate Bekavac, Irena Grafenauer, Ivo Pogorelić, Sarah Chang, Ning Feng, Berry Douglas in drugi.
Uspehi in predvsem izjemna kakovost orkestra niso ostali neopaženi niti pri nekaterih velikanih popularne klasične glasbe, tenoristih Joséju Carrerasu, Placidu Domingu in Andrei Bocelliju ter duu 2Cellos, ki so si za spremljevalni orkester na koncertih v Sloveniji in bližnjih državah izbrali prav Simfonični orkester RTV Slovenija.
Orkester izvaja zanimiv in pester koncertni program, s katerim privablja raznovrstno občinstvo. Njegov repertoar sestavljajo skladbe svetovne glasbene zakladnice vseh umetnostnih obdobij, antologije in krstne izvedbe slovenskih glasbenih ustvarjalcev, v tretjem tisočletju pa je velik krog poslušalcev pridobil še s koncerti orkestrirane popularne glasbe, ki jo po večini izvaja skupaj z najopaznejšimi ustvarjalci domače zabavne glasbe. Posnel je skoraj celoten slovenski simfonični repertoar in je za najboljše poustvaritve domačih skladb prejel številna visoka priznanja. Domača in mednarodna diskografija orkestra sta izjemno obsežni.
Posnetke Simfoničnega orkestra RTV Slovenija lahko najdemo na več kot 400 zgoščenkah.
Simfonični orkester RTV Slovenija je bil od 2007 – 2019 član mednarodne mreže orkestrov ONE – Orchestra Network for Europe, ki jo je sofinanciral program EU Ustvarjalna Evropa.
KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 2
ŽIGA STANIČ (2026)
Format: DIGITALNO
Pri ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Radiem Slovenija - Program Ars izdajamo digitalni album ... Več
MAURICE RAVEL: DAFNIS IN HLOA: LEVER DU JOUR ...
SIMFONIČNI ORKESTER RTV ... (2025)
Format: DIGITALNO
Pri ZKP RTV Slovenija izdajamo simfonični stavek iz baleta Mauricea Ravela Dafnis in Hloa Svitanje, ... Več
TAKO TIHO
LARISA VRHUNC (2024)
Format: DIGITALNO
Ob 8. marcu, ki ga tudi pri Evropski radiodifuzni zvezi (EBU) obeležujejo kot ženski dan v glasbi, ... Več
RONRON
MRFY (2023)
Format: DIGITALNO
RonRon je nova pustolovščina! Prva slovenska uglasbena avantura skupine MRFY bo opolnomočila ... Več
GAL V GALERIJI
SVETLANA MAKAROVIČ, ... (2023)
Format: DIGI-CD
Knjižna uspešnica Gal v galeriji vsestranske umetnice Svetlane Makarovič o škratu Galu, ki se je, ... Več
BEETHOVEN: VIOLINSKI KONCERT / ROMANCI
ŽIGA BRANK (2023)
Format: DIGI-CD
ZKP RTV Slovenija ob septembrskem vrhuncu praznovanja 60. obletnice nastanka Programa ARS Radia ... Več
KJE JE TINA
OTROŠKI PEVSKI ZBOR RTV ... (2020)
Format: DIGI-CD
V sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenije smo izdali 15 pesmi iz otroške kantate Kje je Tina? ... Več
NEVILLE HALL: OR LOOKED BACK TO THE FLOWING
NEVILLE HALL (2019)
Format: DIGITALNO
Neville Hall Glasbo Nevilla Halla (1962) uvrščamo v čas po postmodernizmu. Med široko pahljačo ... Več
