CLARIPANO: 20

Resna

Format: CD

Šifra: 113604

EAN: 3838898113604

Tatjana Kaučič in Dušan Sodja ob 20-letnici skupnega muziciranja ponujata na tej plošči prerez njunega delovanja, razkrivata svojo estetsko usmeritev in naklonjenost izbranim delom. Poleg slovenskih avtorjev predstavljata tudi premišljen izbor miniatur svetovne literature.

Gerald Finzi (1901-56) je v svoji domovini priznan avtor, manj pa izven Velike Britanije. Doma se je uveljavil predvsem z vokalno-instrumentalnimi deli, mnogo pa se izvajata tudi njegova koncerta za klarinet oz. violončelo. K nam je njegova glasba našla pot v prikupnih miniaturah pod naslovom Pet bagatel za klarinet in klavir. Naključje je hotelo, da so se pri nas generacije mladih klarinetistov vzgajale ob prebiranju teh skladb, a žal je pri tem tudi ostalo. Tako nam je njegov opus ostal pravzaprav neznanka. Skladba ima pet kratkih stavkov različnih karakterjev in tehničnih načinov mojstrovanja klarineta s podporo klavirja. Preludij je tekoča glasba s spevnejšim srednjim delom. V Romanci pride do izraza značilni angleški vzvišeni mir, ki se mu zoperstavlja romantično razgibani srednji del. Carol je značilna skladba v anglosaških deželah. Izraža veselje ob praznikih, predvsem ob Božiču. Finzi je z njo dal klarinetu v prepletu s klavirjem bogato izpeljano lirično melodijo. Mirno plesno razpoloženje nam ponuja Forlana, stiliziran ples, ki izhaja iz Furlanije. Mehko valovanje melodij spominja na sorodno siciliano.  Zaključek ciklusa je nenavaden, saj prinaša resnobno klasično zasnovano Fughetto. Njena živahno polifono zasnovana zgradba se prepleta z dramatičnimi in tehnično zahtevnimi epizodami. Finzi s tem pokaže svoje kompozicijsko mojstrstvo in daje ciklusu bleščeč izzven.

Slovenski skladatelji že dolgo živijo v sozvočju z našimi najboljšimi interpreti. Bogato koncertno življenje ponuja obilo možnosti sodelovanja med ustvarjalci in poustvarjalci, ki si za svoje nastope želijo vedno novih del. Plemenito tekmovanje za pravico krstne izvedbe vzpodbuja nastanke vedno novih del – pisanih zvečine na »kožo« izvajalcev. Ponovne izvedbe teh del tudi z drugimi interpreti pa to sodelovanje še posebej žlahtno vplivajo na razvoj naše muzike.

Marijan Lipovšek (1910-95) je že kot izvrsten klavirski spremljevalec mnogih sopotnikov imel še posebej bogato bero novitet, ki jih je s prijatelji predstavljal na mnogih komornih koncertih. Tako je za starosto naše klarinetske šole, Miho Gunzka, napisal prikupne Tri pravljice za klarinet in klavir. Leta 1972 nastalo delo odraža predvsem Lipovškovo navezanost na naravo in njene mite. V Pravljci o gozdu nam skladatelj razkriva skrivnostne zvoke, ki jim je znal prisluhniti v svojih popotovanjih po naši deželi. Izredno barvita glasba nam v baladnem tonu predstavi skladateljevo pisavo v najlepši luči. Pravljica o zimi mirno pripoveduje o lepotah snežnih pokrajin, razgibani srednji del pa slika razposajenost, ki jo prinašajo zimske radosti. Kontrast med obema razpoloženjema povezuje skladbico v učinkovito miniaturo. Z Groteskno pravljico pa skladatelj poseže po ritmičnih presenečenjih in nenadnih preobratih, ki pričarajo raznolikost zvočnega razkošja ljudskega pravljičnega izročila. Skladba se ob koncu povrne v miren zaključek: konec dober, dobro vse...

Ljubo Rančigaj (1936) je stopil v svet glasbe kot izvrsten komorni muzik - pianist. Njegova bogata izkušnja ob izvajanju svetovnih mojstrov mu je kot skladatelju narekovala zelo premišljeno ustvarjalno pot. Zato je njegov opus zelo pretehtan rezultat strogega izbora kompozicijskih možnosti, ki so mu v času vsesplošnega razkazovanja široke palete današnje glasbene bere bila na voljo. Vsaka njegova skladba je rezultat premišljenega izbora med možnostmi in hotenji, želenega oblikovnega dosežka in zvočne zadovoljitve njegove estetske poetike. Za interpreta te plošče je Rančigaj leta 2006 napisal obsežno in tehtno komorno skladbo Preludij in Rondo. Skladba širokih zvočnih razsežnosti in vsebinskih kontrastov se s svojo bogato invencijo in oblikovno pestrostjo uvršča med pomembnejša dela naše komorne literature. S svojo raznolikostjo in presenetljivimi oblikovnimi in vsebinskimi rešitvami presega zvočnost komornega dela in daje vtis simfonične razsežnosti. Dušan in Tatjana sta skladbo krstila 5. marca 2007.

Slavljenca sta na ploščo uvrstila tudi dva izjemna sodobna poljska skladatelja. Krzysztof Penderecki (1933) je v mladosti napisal tudi nekaj miniatur, ki so že napovedovale kasnejšega avantgardista svetovnega slovesa. Tri miniature za klarinet in klavir so v tisku izšle leta 1959 in nam razkrivajo skladatelja z izvrstno kompozicijsko tehniko, ki v teh skladbah ponuja izvajalcema tri različne sličice, polne zvočnega razkošja. V prvi tekmujeta instrumenta v prepletanju ritmičnih motivov v nasičenih harmonskih zvezah; živahni karakter v dialogu obeh instrumentov ob koncu obvisi v zraku. Logično nadaljevanje sledi v drugi miniaturi mirnega spevnega karakterja z izrazito linijo klarineta ob harmonski podpori klavirja. Mirna glasba je izrazito lirično obarvana. Finalni stavek v velikem kontrastu prinaša ritmične pestrosti in virtuozne izpeljave, ki se ob koncu vihravo zaključijo.

Popolno nasprotje prinaša impresionistična uspešnica Claudea Debussyja (1862-1918) Prva rapsodija za klarinet in klavir nastala leta 1909. Francoski skladatelji zelo plodno sodelujejo v študijskem procesu njihovega glasbenega šolstva. Na diplomskih koncertih so skoraj obvezna nova dela, napisana prav v ta namen. Francozi to imenujejo »pièce de concours« in Debussy je za takšno priliko v veliko veselje klarinetistov napisal to izjemno skladbo. Kasneje jo je tudi orkestriral in kot taka predstavlja enega viškov impresionistične miniature. Delo je enostavčno, polno barvnih vzdušij in presenetljivih obratov ob menjavi liričnih epizod in kapricioznejših domislekov. Bogastvo Debussyjeve melodike in menjavanje barvnih vzdušij dajejo delu enkratno podobo, literaturi za klarinet pa enega dragocenih viškov v zapuščini impresionističnih mojstrovin.

Tatjana in Dušan sta v svoji bogati karieri navezala mnoge dragocene stike s slovenskimi skladatelji in njuna bera novitet izpod peres naših avtorjev je zavidanja vredna. Tako jima je Janez Matičič (1926) leta 2005 napisal dragoceno miniaturo Canto rapsodico. Z Matičičem je Tatjana sodelovala v mnogih izvedbah njegovih klavirskih del, tako da je nastajanje te skladbe izhajalo iz obojestranskega razumevanja glasbene poetike. Matičič slovi kot skladatelj orkestralnih del, na komornem področju pa je doslej dajal prednost violini, ki jo je v mladosti tudi sam mojstroval. Kasneje pa se je popolnoma prepustil užitkom klavirske glasbe in postal eden največjih slovenskih poznavalcev tega instrumenta.

V skladbi rapsodičnega karakterja je Matičič razvil vso svojo naklonjenost prefinjenim zvokom, ki so ga zaznamovali v dolgih letih prebivanja v Parizu. Razpoloženjska miniatura je lep prispevek literaturi teh dveh instrumentov, solista pa sta jo krstila 4. avgusta 2006 na Ljubljanskem festivalu, julija 2013 pa sta jo izvedla tudi na Svetovnem srečanju klarinetistov “ClarinetFest” v italijanskem Assisiju.

Skladatelj Lojze Lebič (1934) je v zadnjem času najbolj zaželeni slovenski ustvarjalec. Zato sta Tatjana in Dušan na ploščo uvrstila njegovo skladbo Invokacija za klarinet in klavir, ki jo je skladatelj napisal leta 2002. Skladba je posvečena Lebičevemu kolegu in prijatelju, pokojnemu Primožu Ramovšu, tudi s citiranjem odlomka iz njegove skladbe Musiques funèbres. Skladba je sestavljena iz štirih vsebinsko in izvajalsko kontrastnih delov: Lento uvaja dolg solo klarineta, ki izkorišča sijajne dinamične možnosti tega instrumenta. Po vstopu klavirja oba instrumenta zgradita prvi dramatični višek, nakar prevzame vodilno vlogo klavir. Ponovni višek preseka kadenca klarineta, v nadaljevanju pa oba instrumenta zaključita v sferičnem vzdušju. Kratki Interludium prinaša mirno glasbo, ki vrne skladbo v stare čase. Nenadni prehod v osrednji del skladbe Allegro pa razvije neverjetno ritmično in virtuozno energijo, ki v številnih kulminacijah daje odločilni izraz celotnemu delu. V zadnjem delu Invocatio Lebič s citiranjem Ramovševega motiva, ki ga pričarata klarinetist in pianist kot vokalist, izkaže svoje spoštovanje do preminulega kolega. To klicanje spomina z Ramovševim citatom prekinja celoten zaključek skladbe, ki spokojno zaključi to izjemno zanimivo in tehtno delo. Tatjana in Dušan sta skladbo v originalni verziji za klarinet in klavir krstila 13. junija 2006 v Celju, avgusta 2011 pa sta jo izvedla tudi na Svetovnem srečanju klarinetistov “ClarinetFest” v Los Angelesu.

Ploščo zaključi bleščeča miniatura velikega poljskega skladatelja Witolda Lutosławskega (1913 - 94).

Lutosławski slovi kot ustvarjalec izjemno premišljeno zasnovanih in tehnično izpiljenih del. Tudi mladostno delo Plesni preludiji za klarinet in klavir iz leta 1954 je kljub svoji miniaturnosti remek delo glasbe 20. stoletja. V tej skladbi je Lutosławski – takrat še zvečine neoklasicistično orientiran – pokazal, kako se ljudski elementi lahko spojijo s sodobnejšo zvočno pisavo. Ta mali ciklus je primerljiv z Bartokóvo Plesno suito in je lahko klasični vzorec sozvočja med ljudskim izročilom in sodobno glasbeno govorico. Pet kontrastnih stavkov nudi izvajalcema lepo možnost za uresničitev muzikantskih in estetskih želja. Prvi stavek Allegro molto se poigrava s kratkim ritmičnim motivom, ki ga inventivno povezuje med obema instrumentoma do hudomušnega zaključka. Drugi stavek Andantino uvaja zibajoča melodija, ki v srednjem delu dobi močan kontrast v prepletu kratkih ritmičnih motivov. Mirna glasba se vrne ob zaključku stavka. Allegro giocoso je osrednji del ciklusa s hudomušnimi predložki in plesno naravnanostjo, ki se v zgoščevanju zvoka dvigne v veliko kulminacijo. Šegavost se v ponovitvi izteče v učinkovit zaključek. Andante v klavirskemu zvoku povzema maniro iz skladateljevega Koncerta za orkester. Resnobnost in svečanost se kljub stakatnim karakterjem razvije v poudarjeno linijo spevnega klarineta. Konec stavka povzema začetno atmosfero in izzveni spokojno. Zaključni Allergo molto je vihrav ritmični ples v izmenjavanju med instrumentoma, ki se v srednjem delu razvija bolj melodično in izraža motiviko ljudskih plesov na prikupen način. Zaključek stavka v Prestu povzema začetno motiviko v bolj hlastajočem naletu vse do učinkovitega, odrezavega konca. Skladba pri poslušalcu vzbuja željo po nadaljevanju.  Lutosławski je miniature instrumentiral tudi za mali komorni orkester.

Ivo Petrić

SKLADBE:
Gerald Finzi: Pet bagatel (1943)
1   Prelude   3:58
2   Romance  4:21
3   Carol   2:07
4   Forlana  3:01
5   Fughetta 2:26        
Marijan Lipovšek: Tri pravljice (1972)
6  Pravljica o gozdu     2:50
7  Pravljica o zimi     2:56
8  Groteskna pravljica  1:38
Ljubo Rančigaj: Preludij in rondo (2006) *
9   Preludij   4:36
10 Rondo   6:19
Krzysztof Penderecki:  Tri miniature (1956)
11  Allegro  1:02
12  Andante Cantabile   1:58
13  Allegro ma non troppo  1:33
14  Claude Debussy: Première Rhapsodie / Prva rapsodija (1909)   8:51
15  Janez Matičič: Canto rapsodico (2005) *  7:03 (poslušaj!)
16  Lojze Lebič: Invokacija (á Primož Ramovš) (2002)  13:10
 Witold Lutosławski:Plesni preludiji (1954)
17 Allegro molto    1:07
18  Andantino  3:04
19 Allegro giocoso     1:18
20 Andante    3:28
21 Allegro molto   1:42

* posvečeno: Duo Claripiano

Duo Claripiano
Dušan Sodja -  klarinet
Tatjana Kaučič - klavir