DUO CLARIPIANO: V OBJEMU DVOJINE

Resna

Format: CD

Šifra: 114755

EAN: 3838898114755

Slovenska ljudska glasba v koncertni preobleki. Zvočni album,  zbirka osmih novih skladb za klarinet in klavir s fragmenti slovenskega ljudskega izročila. Avtorja projekta sta pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, uigrana glasbenika zasedbe Duo Claripiano. Zamisel se je brusila več let, sprožila pa jo je zevajoča vrzel na področju stika ljudske in umetne glasbe v komorni literaturi. Kot pravita sama, je bila misel še posebej vztrajna v trenutkih muziciranja na tujih odrih.
Po več kot dvajsetletni praksi predanega in spoštljivega poustvarjanja sta se Tatjana in Dušan odločila, da sama spodbudita nastanek novih partitur. K skupnemu projektu sta povabila slovensko ustvarjalno telo. Pristopilo je osem skladateljev različnih generacij, ki so Duu Claripiano posvetili samolastne kompozicijske obdelave slovenske ljudske motivike.

Prosojna, iskrena preprostost, iz katere se lahko razvije močna ljubezen in ki je dobesedno pisana izvajalcema na dušo, uvaja celovito glasbeno zgodbo. To je tristavčna lirična skladba skladatelja mlajše generacije Andreja Makorja (1987) z naslovom Histria et amor. Teče čisto, neobremenjeno, naravno kot bistra voda ter se poigrava z jasno prepoznavnimi napevi istrskih ljubezenskih pesmi (Vilota, Dajte, dajte, Ena puncá ven iz mesta gre), ki jih skladatelj s sinkopiranim ritmom značajsko spremeni, morda posodobi, zagotovo pa približa okusu zdajšnjih poslušalcev.
Močno izpovedna je zamisel Tomaža Habeta (1947). V programski rapsodiji za klarinet in klavir razgrinja pokrajinsko idilo, zeleni spomin na preteklost, na različna, a ključna obdobja življenja, od otroštva do zrelih let. Posrečeni se zdijo kompozicijskimi prijemi, ki pletejo celoto z drobci motivike znanih ljudskih pesmi; ti opevajo nostalgično moč zelene pokrajine. Zeleno, ki te ljubim zeleno, tako je skladatelj po navdihu besed Federica Garcie Lorce (Verde que te quiero verde) naslovil partituro z izrazom zunajglasbenega skrivnostnega sveta obronkov, ki so jih odkrivale najprej otroška radovednost in igrivost, potem mladostniška vihravost, pa zrela odgovornost ter umirjena nostalgija z ozirom nazaj v svet tistih stezic, ki so včasih bile.
Skladateljica mlajšega rodu Katarina Pustinek Rakar (1979) se je z Vencem treh dolin poklonila Koroški. Partituro v tridelni pesemski obliki so navdihnili tematsko in značajsko kontrastni napevi iz Roža, Podjune in Ziljske doline. Celota se razvija kot parafraza s poudarkom na estetiki preproste harmonizacije in uglašenega, skoraj spontanega medsebojnega sporazumevanja izvajalcev. Motivika izhaja iz treh pesemskih napevov, katerih prvi verzi so: Rož, Podjuna, Zila, Tam, kjer teče bistra Zila in Pr' Zili rož'ce rastejo.
Skladatelja Janija Goloba (1948) navdihuje Prekmurska saga. Počasni tok reke Mure, ravnina, pregovorna melanholija, pa tudi kulturno mešano območje, nad katerega se dviguje klopot štorkljinih kljunov, ustvarjajo ozračje, ki je zajeto v izraz partiture s tremi stavki in preprostim naslovom: Tri prekmurske ljudske pesmi za klarinet in klavir. Napevi postanejo teme in izstopijo iz kompozicijske strukture, ki sicer spretno impresionistično slika pokrajino, kot prekmurska düša, ki premišlava, ali arheološki spomin na nekdanjo kulturo Prekmurcev.
Ljudska pesem Posočja, natančneje, ljubezenska iz vasi Zatolmin s prvim verzom Oj, deklica, povej mi to je nagovorila skladatelja Petra Šavlija (1961). Celota se dviga iz jasno izraženega napeva pesmi, ki mu je skladatelj celo dodal besedilo. Bolj kot dodani besedilni podlagi pa, se zdi, skladatelj ostaja zvest absolutno glasbeni spretnosti kompozicijskega tkanja.
Od večera, ko oblaki so rdeči, do jutra ranega, ko petelinček zapoje … je ljubezen srca vnemala … Tudi Tadeja Vulc (1978) je segla po ljubezenski zakladnici dediščine. Nagovorili sta jo lirični pesmi s prvima verzoma Ko oblaki so rudeči ter Petelinček je zapieu. Partitura je sveža, igriva in iskriva, sodobna – to razkrije že prvi pogled na notni zapis. Vključuje različne zvokovne možnosti obeh glasbil in se tako odmika od romantičnega, nostalgičnega razumevanja ljudskega izročila v izraz preproste, mladostne, neobremenjene, tudi ne samo lepe, vsekakor pa manj čustvene danosti.
Marija in brodnik ali po prvem verzu Marija z Ogrskega gre je ena najbolj živih legendarnih ljudskih pesmi, razširjenih po vsem slovenskem prostoru. Nagovorila je skladatelja Andreja Missona (1960), ki je za vsebino besedila našel izviren, slikovit glasbeni izraz.
Zadnja skladba vodi do prvinskega izkustva Bele krajine. Obredja, zaznamovana z mešanjem balkanskih kultur, so še danes del tamkajšnjih navad. Belo oblečene žene, kresnice, hodijo od hiše do hiše in za dobro letino pojejo dolgo kresno pesem, ki zaradi vraže ne dopušča prekinitve. Rapsodijo s fragmenti belokranjske (kulturno mešane) pesemske dediščine (Kresna pesem, Spazila sem Janka, Tribučko kolo, U toj črni gori) je zasnovala skladateljica Helena Vidic (1987) in jo naslovila Kresna.

Vse skladbe pričujočega zvočnega albuma dobijo svojevrsten, v globino partiture in nazaj do poslušalcev segajoč izraz rahločutnega doživljanja ter brezpogojne predanosti skupnemu izvajalskemu snovanju Tatjane in Dušana. Gre za odlično zlitje tonskih barv ter intimno prepletanje posameznih fraz, pri katerem je tehnična zahtevnost zastrta s suvereno držo dveh muzikalnih subjektov, ki vodita poslušalca v odprt in brezčasen prostor morda zares slovenskega izraza.
Zvočni album V objemu dvojine je nastal s sodelovanjem prvega programa Radia Slovenija kot del širšega, celovitega projekta Dua Claripiano. Ta v svet globalne komorne glasbe prinaša svežo, sodobno in hkrati raznovrstno literaturo z motivičnimi drobci slovenskega narodovega blaga kot zavidljivih zvočnih posebnosti. Je celota, ki se poklanja iskreni preprostosti ljudske motivike, jo dviga na visoko umetniško raven in ostaja v prostoru estetike izobraženega glasbenega okusa.

Simona Moličnik

Pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja sta ustanovila Duo Claripiano leta 1994. Od tedaj ju ljubezen ne povezuje samo v skupnem življenju temveč tudi v glasbi. Na njuni poti so ju spremljali odlični mentorji za komorno glasbo: fagotist Božidar Tumpej, skladatelj Ivo Petrić in pianist Anthony Spiri, pri katerem sta se v letih 2005/2006 izpopolnjevala v razredu podiplomantov komorne glasbe na Visoki šoli za glasbo v Kölnu. Oba sta diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo in magistrirala na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Koncertna pot ju je nato vodila od Los Angelesa, Stockholma, Edinburgha, Salzburga, Prage, Ljubljane do Beograda in Erevana. Izmed gostovanj so najodmevnejši Festival Fringe v Edinburghu, ljubljanski Poletni Festival, Festival “Carinthischer Sommer”, Akademija za komorno glasbo v Montepulcianu in Mednarodni glasbeni festival v Erevanu (Armenija). Oba sta zaposlena v Slovenski filharmoniji.
Prijateljevanje s slovenskimi skladatelji je spodbudilo nastanek številnih skladb za klarinet in klavir (Ivo Petrić, Primož Ramovš, Janez Matičič, Lojze Lebič, Ljubo Rančigaj, Peter Kopač, Nenad Firšt, Peter Šavli, Slavko Šuklar, Črt Sojar Voglar, Blaž Pucihar). Za svoj prvi album Legende s skladbami klasikov 20. stoletja sta v reviji BBC Music Magazine prejela odlične kritike. Leta 2004 sta v samozaložbi izdala zgoščenko Srečanja z deli slovenskih skladateljev, ki so jima skladbe tudi posvetili. Januarja 2012 je v založbi Slovenske filharmonije izšla zgoščenka Romantic Claripiano z najlepšimi sonatami skladateljev romantike (Camill Saint-Saëns, Robert Schumann, Johannes Brahms), za katero sta v ameriški reviji The Clarinet prejela odlično recenzijo. Ob dvajsetletnici njunega umetniškega delovanja je pri ZKP RTV Slovenija septembra 2014 izšla zgoščenka 20 Claripiano s prerezom skladb slovenskih in tujih avtorjev (Gerald Finzi, Marijan Lipovšek, Ljubo Rančigaj, Krzysztof Penderecki, Claude Debussy, Janez Matičič, Lojze Lebič, Witold Lutosławski).
Ljubezen do nemške romantike ju je pripeljala do sodelovanja z Mendelssohnovo hišo in Društvom Edwarda Griega v Leipzigu, kjer sta gostovala marca 2011. Tatjano in Dušana so slovenski skladatelji poimenovali ambasadorja slovenske glasbe, saj na vsakem koncertu izvajata sodobna slovenska dela in naročata izvirne skladbe za njuno zasedbo. Tako sta na Svetovnem srečanju klarinetistov “ClarinetFest” 2011 v Los Angelesu in leta 2013 v Assisiju predstavila sodobna slovenska dela skladateljev Lojzeta Lebiča, Janeza Matičiča, Blaža Puciharja in Uroša Kreka. Poleti 2015 sta imela odmeven recital na “ClarinetFestu” v Madridu, jeseni 2016 v Mainzu na povabilo Združenja nemških klarinetistov, poleti 2017 pa sta predstavila svoj novi projekt Slovenska ljudska glasba v koncertni priredbi za Duo Claripiano na ClarinetFestu v Orlandu, Florida.

SKLADBE:           

Andrej Makor:             
Histria et amor
1  I         3:11  (poslušaj!)
2  II         2:36
3  III        2:36

4 Tomaž Habe:    
Zeleno, ki te ljubim zeleno   9:36

5  Katarina Pustinek Rakar:                                      
Venec treh dolin  5:18

Jani Golob:                        
Tri prekmurske ljudske pesmi
6  Poj mi, poj mi droubna ftica 4:18
7  Ne ouri ne sejaj 3:34
8   Gnes je en leipi den 3:15

9  Peter Šavli:             
Oj, deklica, povej mi to  8:15

10 Tadeja Vulc:              
Oblaki so rudeči & Petelinček je zapieu / The clouds are red & The little rooster crowed 7:24

11 Andrej Misson:                  
Marija in Brodnik (Marija z Ogrskega gre) 7:56

12 Helena Vidic: Kresna 9:16

Duo Claripiano
Dušan Sodja, clarinet
Tatjana Kaučič, klavir