GAL / CHAPMAN / HÜNNINGER / MARINČIČ: RI-CERCARE - GLASBA 17. STOLETJA

Resna

Format: CD

Šifra: 114311

EAN: 3838898114311

Osrednje delo na plošči  so violinske sonate češkega skladatelja Jana Ignáca Františka Vojte, ki po virtuoznem slogu in posebni zvočnosti zaradi skordature spominjajo na slavne Rožnovenske sonate Vojtovega sodobnika in rojaka Heinricha Ignaza Franza Bibra. Spored dopolnjujejo slogovno podobna, a hkrati raznolična dela Brada, Buxtehudeja, Vivianija in Frobergerja pa tudi doslej skoraj neznana sonata, ki jo pripisujejo Johannu Heinrichu Schmelzerju. Zgoščenka je dobila ime po skladbi Ricercare, ki jo je napisala violinistka Mojca Gal v slogu zgodnjega 17. stoletja. Izraz Ri-Cercare opisuje umetniško delovanje glasbenikov tako stare glasbe kakor klasične glasbe nasploh: iskanje, raziskovanje glasbe in zvočnih svetov naše nekdanje kulture.

Jan Ignác František Vojta se je rodil v kraju Černovice pri Táboru in se pri jezuitih v Pragi izobrazil v humanističnih vedah, latinščini in glasbi. Na praški univerzi je najprej doktoriral iz filozofije in pri sedemindvajsetih končal študij medicine. Postal je hišni zdravnik benediktincev v samostanu sv. Nikolaja, a se je vseskozi posvečal tudi glasbi in je kot priznan skladatelj poučeval kompozicijo. Ohranilo se je le osem Vojtovih del. Njegove skladbe na tej zgoščenki so se ohranile v rokopisni zbirki minoritskega samostana na Dunaju (Kodeks 726) in so najstarejše znane violinske sonate katerega koli skladatelja, ki se je rodil na Češkem. Kodeks vsebuje kar 102 skladbi in med avtorji so vodilni violinski virtuozi tistega časa Albertini, Biber, Walther in Schmelzer. Vse tri Vojtove sonate zahtevajo drugačno uglasitev strun od običajne (h, fis1, h1, e2 v prvih dveh sonatah in c1, g1, c2, f2 v tretji), kar spremeni zvočnost glasbila in omogoči drugačne prijeme. Zaradi podobnosti z Bibrovimi Rožnovenskimi sonatami in raznih kompozicijskih podrobnosti nekateri menijo, da je Vojta zasnoval sonate kot cikel, kot izraz Božje troedinosti in kot podobo Jezusovega življenja. Prva sonata da s svojo simboliko ponazarja ljubezen, iz katere se je rodil Jezus, druga da slika njegovo trpljenje in smrt na križu, tretja pa veselje ob njegovem vstajenju.

Johann Jacob Froberger je že v rojstnem Stuttgartu spoznal glasbene sloge raznih evropskih narodov. Pri enaindvajsetih je postal dvorni organist cesarja Ferdinanda III., študiral je v Rimu pri Frescobaldiju in Kircherju in kot diplomat in glasbenik prepotoval Nizozemsko, Anglijo, Francijo, Nemčijo in Italijo. Po cesarjevi smrti se je odpravil v Pariz in zadnja leta preživel kot učitelj čembala vojvodinje Magdalene Sibile Württemberške na gradu Héricourt blizu Montbéliarda na vzhodu Francije. Allemande iz Frobergerjeve Suite v a-molu, FbWV 610, je tesno povezana z zvočnostjo in gestiko francoske glasbe za lutnjo.

Anonimna Sonata 15 v a-molu sledi Vojtovim sonatam v zbirki minoritskega samostana na Dunaju, ohranila pa se je tudi v rokopisu v Britanski knjižnici (BL Add MS 31500). Po slogu je najbliže glasbi Johanna Heinricha Schmelzerja, prvega Avstrijca, ki je po zaporedju flamskih in italijanskih glasbenikov prevzel vodstvo dunajske dvorne kapele. Slovel je kot eden vodilnih violinistov v Evropi in bil je prvi Neitalijan, ki je objavil zbirko violinskih sonat. Omenjena rokopisa vsebujeta več skladb, ki so zanesljivo njegove.

Girolamo Viviani je naveden kot avtor enajstih skladb za teorbo v rokopisni tabulaturi državnega arhiva v Modeni, ki nosi letnico 1631. Njihova glasbena govorica je individualna in najtehtnejše delo v zbirki je kratka Passacaglia v d-molu. O Vivianiju ne vemo ničesar in nekateri dopuščajo možnost, da je pisec narobe zapisal ime mladega Geronima Valerianija, ki je bil od leta 1624 zaposlen kot lutnjist na vojvodskem dvoru v Modeni in je komponiral za teorbo.

William Brade je približno pri tridesetih zapustil domovino in podobno kakor več vodilnih angleških instrumentalistov odšel v Nemčijo. Deloval je predvsem v Berlinu, Københavnu in Hamburgu in med letoma 1609 in 1621 objavil več zbirk ansambelskih plesov. Njegove virtuozne variacije na ponavljajoči se vzorec v basu imajo v izvirniku naslov Coral, a ne ustrezajo nobeni znani koralni melodiji. Veljajo za prvo znano skladbo za solistično violino angleškega avtorja, a so jih pozneje objavili kot delo sicer neznanega Cornela Van Shmelta. Isto temo je obdelal tudi nekoliko mlajši nemški violinist Johann Schop.

Dieterich Buxtehude je bil kar štiri desetletja organist v Lübecku, a je kot domovino vseskozi navajal Dansko. Večina njegove glasbe se je ohranila v rokopisu in edini pomembnejši publikaciji, ki sta izšli za njegovega življenja, sta bili zbirki sonat za violino, violo da gamba in čembalo. Sonata BuxWV 272 je namenjena enaki zasedbi, a je Buxtehude ni vključil v omenjeni zbirki in poznamo jo le iz Dübnove zbirke rokopisov v Uppsali, kjer hranijo tudi Bradove variacije. Skoraj v celoti je zasnovana na podlagi štiri takte obsegajočih ostinatnih harmonskih vzorcev. Prvi se ponovi kar šestindvajsetkrat, a med domiselnimi variacijami kmalu nehamo šteti ponovitve, veliko prej, preden violina sklene stavek s ponovitvijo motiva z začetka. Kratki medigri sledi zaporedje devetnajstih variacij na ciacconi podoben motiv v tridobnem taktu s koncertantnim izmenjavanjem solističnih glasbil.

Domen Marinčič

Mojca Gal je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Primožu Novšaku in z odliko končala študij na Visoki šoli umetnosti v Bernu pri Moniki Urbaniak in Moniki Baer. Nato se je na Scholi Cantorum Basiliensis pri Amandine Beyer, Davidu Plantieru in Leili Schayegh pa tudi pri Rachel Podger specializirala za staro glasbo. Zdaj živi v Baslu in igra baročno violino v komornih skupinah Arabesque, Ad Fontes (Švica), Moments musicaux de Cacharel, Académie Bach d’Aix (Francija), musica cubicularis (Slovenija), in v komornih orkestrih, kot sta Concerto poetico in Allegria musicale. Veliko nastopa tudi kot plesalka; na področju baročnega plesa se je izobraževala pri Barbari Leitherer, Christine Bayle, Berndu Niedeckenu in Dedi Cristini Colonna.

Sam Chapman je študiral zgodovinska brenkala pri Elizabeth Kenny na Kraljevski akademiji za glasbo v Londonu. Med študijem je dobil nagradi Juliana Breama in Roberta Spencerja. Študij je nadaljeval na Scholi Cantorum  Basiliensis pri Hopkinsonu Smithu in kot prvi lutnjist končal magisterij iz bassa continua pri Jesperju Christensenu. Bil je korepetitor na Scholi Cantorum Basiliensis in gostujoči docent na Univerzi Bogota v Kolumbiji. Nastopa na številnih festivalih in sodeluje pri snemanju zgoščenk. Leta 2008 je ustanovil lastni  ansambel The Queen’s Revels, ki izvaja angleško glasbo pozne renesanse.

Markus Hünninger je študiral čembalo pri Rolfu Junghannsu in Johannu Sonnleitnerju na Scholi Cantorum Basiliensis in na konservatoriju v Zürichu. Od leta 1989 poučuje čembalo in generalni bas na Scholi Cantorum Basiliensis in deluje kot solist, komorni glasbenik in dirigent. Od leta 2007 je vodil izvedbe številnih Bachovih kantat v sklopu cikla v pridigarski cerkvi v Baslu. Od leta 2003 vodi koncertni cikel Moments musicaux de Cacharel v Rasteauju v južni Franciji. Kot komorni glasbenik sodeluje s Paolom Pandolfom in Christophom Coinom.

Domen Marinčič je študiral violo da gamba pri Hartwigu Grothu v Nürnbergu in pri Philippu Pierlotu na Visoki šoli za glasbo Trossingen. Poleg tega je diplomiral iz čembala pri Carstnu Lohffu in končal podiplomski študij generalnega basa pri Albertu Rinaldiju. Leta 1997 in 2000 je dobil nagradi na Mednarodnem tekmovanju Bach-Abel v Köthnu. Soustanovil je slovenski ansambel za staro glasbo musica cubicularis in nastopa z glasbeniki, kot so Emma Kirkby, Pino De Vittorio, Dan Laurin, William Dongois and Edoardo Torbianelli. Sodeloval je pri snemanju več kakor tridesetih zgoščenk za založbe Accent, Aeolus, BIS, Harmonia Mundi France, Oehms Classics, Ricercar in Sony/DHM.

SKLADBE:

Jan Ignác František Vojta (1657-1701)
1       Sonata I v h-molu za violino in basso continuo (poslušaj!)

Johann Jacob Froberger (1616–1667) 
2       Allemande iz Suite v a-molu za čembalo, FbWV 610

Johann Heinrich Schmelzer (?) (~1620–1680)
3       Sonata 15 v a-molu

Girolamo Viviani (?) (~1590-po 1631) 
4       Passacaglia v d-molu za teorbo

William Brade (1560-1630)
5       Koral z variacijami

Jan Ignác František Vojta
6       Sonata II v h-molu za violino in basso continuo

Mojca Gal (1985)
7       Ricercar per violino solo senza basso, sopra un soggetto di Cipriano de Rore

Dieterich Buxtehude (1637-1707)
8       Sonata v a-molu za violino, violo da gamba in basso continuo, BuxWV 272

Jan Ignác František Vojta
9       Sonata III v C-duru za violino in basso continuo

Mojca Gal violina
Sam Chapman teorba, baročna kitara
Markus Hünninger čembalo, orgelski pozitiv
Domen Marinčič viola da gamba