GODALNI KVARTET TARTINI: DMITRIJ SHOSTAKOVICH & LUDWIG VAN BEETHOVEN

Resna

Format: CD

Šifra: 111075

EAN: 3838898111075

O SPOREDU:
Ni veliko skladateljev v 19. in 20. stoletju, ki bi napisali večje število godalnih kvartetov. Očitno je Dmitriju Šoštakoviču ta najžlahtnejša komorno glasbena zvrst pomenila pomemben umetniški izziv, saj jih je napisal kar petnajst, podobno, kot nam je v svoji glasbeni dediščini zapustil tudi petnajst simfonij. Toda, če v večini simfonij lahko zasledimo objektivni, večkrat kar državno uradni kompozicijski pristop, so Šoštakovičevi godalni kvarteti izraz subjektivne umetniške naravnanosti, neodvisne od političnega ozadja. Osmi godalni kvartet je nastal leta 1960 med skladateljevim obiskom v drugi svetovni vojni porušenega mesta Dresden. Posvečen je žrtvam fašizma, zato ne preseneča, da v kvartetu prevladuje resnobno razpoloženje. Komponiranje godalnega kvarteta je potekalo hkrati z ustvarjanjem priložnostne glasbe za film »Pet dni in pet noči«. Skladatelj je dejal, da je inspiracijo za godalni kvartet dobil ob scenariju omenjenega filma vsporedno s spomini ljudi, ki so preživeli fašistično oblast in grozote vojne. Hkrati s poklonom žrtvam fašizma pa predstavlja Osmi godalni kvartet tudi glasbeno autobiografijo, saj Šoštakovič v vseh štirih stavkih uporabi glasbeni motiv, ki temelji na tonih D, Es, C, H (Dmitrij, SCHostakovich) in predstavlja anagram skladateljevega imena. Omenjeni motiv je skladatelj še večkrat uporabil v svojih kasnejših skladbah. V Osmem godalnem kvartetu se je Šoštakovič tudi prvič odločil za citiranje glasbenih misli iz svojih prejšnjih del (Prva, Peta, Deseta in Enajsta simfonija, Klavirski trio in opera Katarina Izmajlova) kar še poudarja autobiografski značaj skladbe. Godalni kvartet je bil prvič izveden 2.oktobra leta 1960, repriza pa je bila teden kasneje v dvorani Moskovskega konseravtorija.

Ni naključje, da niz zadnjih Beethovnovih godalnih kvartetov opus 127, 130, 131, 132, 133 in 135, pravzaprav zelo redko srečamo na koncertnem odru. Poslednji Beethovnovi godalni kvarteti namreč poleg zrelih umetnikov poustvarjalcev zahtevajo tudi skrajno koncentracijo poslušalcev. Morda lahko posamezni stavki zadnjih godalnih kvartetov Ludwiga van Beethovna ugajajo tudi ob prvem poslušanju, toda njihova muzikalna zrelost in lepota se bo v celoti odkrila samo glasbenemu ljubitelju, ki se bo v glasbeno arhitektoniko kvarteta temeljito poglobil in si vsak najmanjši glasbeni vzorec vtisnil v glasbeno zavest. Niz poslednjih Beethovnovih godalnih kvartetov je dolga leta veljal za neizvedljiv, grotesken in kakofoničen. Harmonična, ritmična in kontrapunktična glasbena govorica je drzna, odlomki glasbene tematike se spreminjajo in preoblikujejo, dokler končno ne sestavijo organske celote.« V teh kvartetih boš našel nov način komponiranja.« je v pismu sporočil Beethoven svojemu prijatelju Holzerju. » To je glasba prihodnosti ». Resnično glasbeni stavek v poslednjih Beethovnovih godalnih kvartetih presega celo domišljijo največjih glasbenih poznavalcev v prvih desetletjih 19. stoletja; neverjetne modulacije, nenavadne harmonije, togi intervali, grobi poudarki…. glasba, katero lahko ustvari samo umetnik, ki je podobno kot Beethoven zaradi usodne uglušelosti dolga leta živel daleč proč od vsakdanjega življenja, umetnik, ki je bil izločen iz sveta, ki ga je obkrožal in je zato prisluškoval notranjim tajinstvenim glasovom ter živel tragično življenje s svojim genialnim umetniškim poslanstvom. Godalni kvartet v cis molu opus 131 je nastal leta 1826 in je posvečen baronu von Stutterheimu. Za godalni kvartet je nenavadno dolg saj ima kar sedem stavkov. Uvodni Adagio je komponiran v obliki počasne fuge in prinaša izredno tragično muzikalno razpoloženje tako da je Richard Wagner stavek označil za » najotožnejše občutje, ki je bilo kdaj izraženo v glasbi«. Kontrasten mračnemu razpoloženju je veder drugi stavek Allegro molto vivace, ki mu sledi kratek Allegro moderato. Četrti in osrednji del kvarteta je obsežen Andante ma non troppo, v obliki teme z variacijami, » vizija ljubkosti «, kot je stavek poimenoval Wagner. Po živahnem Prestu sledi le oseminindvajset taktov dolg Adagio, nato pa se kvartet zaključi s heroičnim Finalom. Opus 131 je skladba, ki zahteva izredno pozornega poslušalca. Izvrstno je skladbo označil nek odličen komorni glasbenik, ki je priznal, da je kvartet v cis molu igral trideset let, preden je občutil kaj je v skladbi želel izraziti Ludwig van Beethoven.

GODALNI KVARTET TARTINI
Miran Kolbl, 1.violina
Romeo Drucker, 2.violina
Aleksandar Milošev, viola
Miloš Mlejnik, violončelo

Po dobrih petindvajsetih letih ( 1983 – 2008 ) umetniškega delovanja, sprva kot godalni kvartet Slovenske filharmonije od leta 1990 dalje pa pod imenom slovitega piranskega goslača, je Godalni kvartet Tartini zasedel vidno mesto med slovenskimi poustvarjalci komorne glasbe.Visok izvajalski nivo Godalnega kvarteta Tartini omogoča že odlična zasedba. V kvartetu so zbrani izvrstni glasbeniki, priznani solisti in pedagogi, ki bogato tehnično znanje in glasbene izkušnje posvečajo plemeniti komorni zasedbi godalnega kvarteta. Godalni kvartet Tartini je v svojem dolgoletnem nastopanju na koncertnih prizoriščih, še zlasti v nizu koncertov iz cikla Večeri komorne glasbe, uspel oblikovati prepričljiv in svež izvajalski pristop tudi v programski smelosti. V omenjenem ciklu je kvartet v triletnem obdobju ( 2005 – 2007 ) integralno izvedel vse godalne kvartete Wolfganga Amadeusa Mozarta in Ludwiga van Beethovna. Svoj »železni« koncertni program tehtno dopolnjuje z ustvarjalnim opusom manj znanih skladateljev in se dognano loteva tudi izvedb godalnih kvartetov iz domače komorne glasbene literature.Z izvrstnimi interpretacijami odkriva vrednost kvalitetnih slovenskih godalnih kvartetov in spodbuja z odličnimi izvedbami domače glasbene ustvarjalce k nastanku novih skladb za godalni kvartet. S posebno pozornostjo Godalni kvartet Tartini vabi k sodelovanju priznane slovenske in tuje glasbenike s čemer izvirno dopolnjuje svoj koncertni repertoar in se hkrati potrjuje kot prožen prilagodljiv komorni ansambel. Tako je Godalni kvartet Tartini sodeloval že z odličnimi glasbeniki kot so naprimer Irena Grafenauer, Stanko Arnold, Radovan Vlatković, Gary Karr, Maria Graf, Franco Gulli, Mate Bekavac, Bruno Giuranna, Rocco Filippini, Giovanni Sollima, Gauthier Capuçon, Lovro Pogorelić in drugi. Vrhunsko poustvarjalnost je kvartet Tartini potrdil s koncerti v prestižnih koncertnih glasbenih prizoriščih Barceloni, Benetkah, Berlinu, Buenos Airesu, Dunaju, Pragi, Parizu, Salzburgu, Madridu, Milanu, Münchnu, Torinu, Ženevi in drugje po svetu. Godalni kvartet Tartini je snemal tudi za številne radijske in televizijske hiše doma in po svetu. Brez dvoma je Godalni kvartet Tartini reprezentativen slovenski komorni ansambel, ambasador slovenske kulture na domačih in tujih koncertnih odrih. Za svoje umetniške dosežke so člani kvarteta Tartini leta 2001 prejeli Nagrado Prešernovega sklada – najvišje državno priznanje na področju kulture.

SPORED:

Dmitri Šostakovič: Godalni kvartet op. 110, c mol
- Largo  (poslušaj!)
- Allegro molto
- Allegretto
- Largo
- Largo

Ludwig van Beethoven: Godalni kvartet op. 131, cis mol
- Adagio, ma non troppo e molto espressivo
- Allegro molto vivace
- Allegro moderato
- Andante, ma non troppo e molto cantabile
- Presto
- Adagio, quasi un poco andante
- Allegro

Komentar k sporedu: Roman Leskovic
Biografija kvarteta: arhiv Društva Tartini Quartet