GODALNI KVARTET TARTINI: QUATTRO SONATE À QUATTRO

Resna

Format: CD

Šifra: 116001

EAN: 3838898116001

Letos mineva 250 let od smrti najbolj znanega Pirančana, velikega virtuoza, Giuseppeja Tartinija. V počastitev tega jubileja je piranska občina leto 2020 razglasila za Tartinijevo leto, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija, ki letos obeležuje 50-letnico, in po naročilu Programa ARS, pa je godalni kvartet Tartini v sestavi: Miran Kolbl (prva violina), Romeo Drucker (druga violina), Aleksandar Milošev (viola) in Miloš Mlejnik (violončelo) posnel štiri Sonate à Quattro. Glasbeniki so sonate poustvarili v radijskem Studiu 13 neposredno pred izbruhom pandemije novega koronavirusa, postprodukcija pa je sledila junija. Album je tudi bogato opremljen z besedili in komentarji v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku.

„Na RTV Slovenija smo ponosni, da smo se praznovanju Tartinijevega leta lahko pridružili s prvim snemanjem in izdajo zvočnega albuma štirih Tartinijevih Sonat à Quattro, dejanskih predhodnic klasičnega godalnega kvarteta in to z vrhunskim slovenskim Godalnim kvartetom Tartini. Tartinijev digitalni album, ki bo dostopen po vsem svetu, in CD je za ZKP RTV Slovenija – založbo kakovostnih programov - tudi pomemben projekt našega letošnjega jubileja – 50-letnice ZKP in s tem negovanja domače kulture in umetnosti tudi na nosilcih zvoka. Čeprav Tartini Sonat à Quattro ni napisal na našem ozemlju, najverjetneje so nastale v zadnjem desetletju njegovega življenja, ko je rodni Piran že davno zapustil in v 18. stoletju, ko so bili umetniki njegovega kova večinoma kozmopoliti brez kakšne posebne narodne pripadnosti, se mi zdi izjemno pomembno negovati kulturno in tudi znanstveno dediščino vseh s koreninami in sledovi na naših tleh, saj to prispeva k ozaveščanju o širšem civilizacijskem pomenu ozemlja današnje Slovenije,“ je ob tem povedala muzikologinja in vodja založniške dejavnosti ZKP RTV Slovenija Mojca Menart.

Godalni kvartet Tartini

Miran Kolbl, prva violina
Romeo Drucker, druga violina

Aleksandar Milošev, viola
Miloš Mlejnik, violončelo

Začetki delovanja Godalnega kvarteta Tartini segajo v leto 1983, ko so se takratni vodje godalnih skupin orkestra Slovenske filharmonije odločili preizkusiti tudi v najplemenitejši komorni zasedbi - godalnem kvartetu. Ustanovili so Godalni kvartet Slovenske filharmonije, ki je v 90-ih letih prevzel ime slovitega violinista in pedagoga Giuseppeja Tartinija. Godalni kvartet Tartini je v zasedbi vrhunskih solistov postal ambasador slovenske glasbene kulture na domačih in tujih koncertnih odrih ter sodeloval z izjemnimi domačimi in tujimi umetniki kot so: Irena Grafenauer, Konstantin Bogino, Lovro Pogorelić, Mate Bekavac, Maria Graf, Peter Damm, Radovan Vlatković, Davide Formisano, Arvid Engegard, Monika Leskovar, Giovanni Sollima, Gary Karr, Franco Gulli, Enrica Cavallo, Bruno Giuranna, Rocco Filippini in številni drugi. Visoko umetniško profesionalnost Godalni kvartet Tartini potrjuje tudi na koncertnih odrih pomembnih svetovnih glasbenih središč: v Barceloni, Benetkah, Berlinu, na Dunaju, v Ženevi, Parizu, Pragi, Salzburgu, Milanu, Münchnu in drugje. Poleg koncertne dejavnosti je umetniško poslanstvo Godalnega kvarteta Tartini zabeleženo tudi na posnetkih za številne radijske, televizijske in založniške hiše kot so: ZKP RTV Slovenija, Stradivarius Milano, Thymallus, TV Romanske Švice, RAI Italija, ORF Avstrija, RTV Španija in HRT Hrvaška.V enem od najsodobnejših evropskih radijskih studiev (studio 13 - Radio Slovenija) je kvartet Tartini posnel obsežen izbor slovenske glasbe ter izdal več plošč z deli Dvořáka, Ravela, Mozarta, Schuberta, Chaussona, Lipovška, Osterca, Kreka, Žebreta, Wagenseila, Goloba, Hoffmanna, Capleta, Šostakoviča, Beethovna in drugih. Za svoje umetniške dosežke je Godalni kvartet Tartini prejel nagrado Prešernovega sklada – najvišje državno priznanje za dosežke v kulturi.

Giuseppe Tartini

Znameniti goslač Giuseppe Tartini (1692-1770 ) je simbol Pirana, pravzaprav kar njegova kulturna dediščina. Po materi Pirančan je mladi Giuseppe zapustil rodno obmorsko mesto in se preselil v Italijo, kjer je v Padovi, Assisiju in Benetkah kot violinski virtuoz, skladatelj, pedagog in teoretik v prvi polovici osemnajstega stoletja bogatil glasbeno življenje. Tartini je nadaljeval glasbeno izročilo Antonia Vivaldija in Archangela Corellija ter vplival na razvoj violinske igre v lokovanju in prstni tehniki. Čeprav se je v zadnjih dveh desetletjih življenja ukvarjal predvsem z glasbeno filozofijo je maestro Tartini napisal ogromno skladb za violino, ki so ohranjene v številnih knjižnicah in zasebnih arhivih. Med okoli 130 koncerti za violino, 170 solo sonatami, sonatami z obligatnim bassom continuom ter štiridesetimi trio sonatami so tudi štiri sonate à Quattro. Te sonate so, v nasprotju s trio sonato, napisane za dve violini, violo in violončelo. Sonata se je kot različica kantate ki je bila namenjena petju, razvila v Italiji proti koncu šestnajstega stoletja. Ime sonata izvira iz italijanskega izraza zveneti in v prvotnem pomenu predstavlja skladbo za enega ali dva solistična instrumenta. V klasični obliki je sestavljena iz treh ali štirih samostojnih stavkov, ki so med seboj kontrastni po obliki, tempu in tonaliteti. Po zasedbi dobivajo tudi svoje ime. Tako je na primer baročna sonata à tre napisana za tri solistične instrumente in sonata à quattro za štiri instrumente. Baročne sonate so bile v večini namenjene godalnim instrumentom. Najbolj priljubljena glasbena oblika, ki se je obdržala do druge polovice 18. stoletja, je bila trio sonata, ki je bila namenjena zasedbi dveh godalnih instrumentov in bassa continua, ki ga je igral nižji glasbeni instrument, največkrat viola da gamba ali violončelo skupaj z orglami oziroma čembalom. Če so baročni skladatelji skladbi dodali še en glas, so se skladbe imenovale sonate à Quattro. Na njen razvoj je odločilno vplival novi monodični vokalni slog. Tartinijeve sonate à Quattro so tristavčne. Ker Giuseppe Tartini ni imel navade datirati svojega glasbenega opusa, muzikologi domnevajo, da so skladbe za štiri godalne instrumente nastale v desetletju med letoma 1760 in 1770. Živahen prvi stavek in za konec šestnajstega stoletja že kar virtuozen finale predstavljata okvir » tartinijevsko« spevnemu počasnemu stavku. Zaradi komornega značaja in domiselnega prepletanja glasbene tematike med štirimi godali lahko Tartinijeve sonate à Quattro označimo za predhodnico godalnega kvarteta, ki je preko Luigija Boccherinija in Karla von Dittersdorfa dobil dokončno obliko pri očetu godalnega kvarteta Josephu Haydnu.

Roman Leskovic

Vsebina CD-ja in digitalnega albuma Quattro Sonate à Quattro

Sonata à Quattro/Sinfonia D – dur/Re maggiore/D Major, C.551/78

Allegro

Andantino

Allegro

Sonata à Quattro G – dur/Sol maggiore/G Major

Presto

Andante

Allegro assai

Sonata à Quattro D – dur/Re maggiore/D Major, B.897

Allegro assai

Larghetto

Allegro

Sonata à Quattro/Sinfona A – dur/La maggiore/A Major, C.538

Allegro assai

Andante assai

Menuett, allegro assai