JANEZ MATIČIČ: ZGODNJE KLAVIRSKE SKLADBE (DVOJNI CD)
Resna
Format: Dvojni CD
Šifra: 111501
EAN: 3838898111501
Tuji portali:
15,43 EUR
Skladatelj Janez Matičič se je rodil leta 1926 v Ljubljani, kjer se je tudi glasbeno izobraževal. Študiral je igranje violine, kasneje še klavirja, kompozicijo in dirigiranje ter diplomiral na Akademiji za glasbo leta 1951. Njegovi prvenci so bili pod vplivom neoromantike, kasneje pa se je ob izpopolnjevanju v Parizu pri sloviti Nadji Boulanger usmeril v sodobnejše kompozicijske tokove. Še posebej pa je po letu 1961, ko je pričel sodelovati v
znameniti Groupe de Recherches Musicales, svoj interes razširil še na elektroakustično glasbo, ki je nastajala v elektronskih studijih te skupine.
Vsi ti svetovljanski vplivi so očitni v Matičičevi glasbi, ki je čustveno intenzivna, tehnično izbrušena in vselej inventivna. V njegovem opusu prevladujejo skladbe za klavir, instrument s katerim se je skladatelj tako čustveno in tehnično zrasel in za katerega ustvarja vedno nove in vznemirljive glasbene mojstrovine. Ta Matičičev pianistični opus je med najobsežnejšimi in najbolj profiliranimi v vsej slovenski glasbeni ustvarjalnosti – vse od njegovih začetnih neoromantičnih miniatur, suit
in Dvanajstih etud, preko neoklasicističnih in modernih sonat do izjemno zanimivih sodobnih glasbenih podob (Utripi, Resonance, Gemini za dva klavirja, Géodes za klavir in tolkala, Cosmophonie za klavir in magnetofonski trak). Temu opusu se v novejšem obdobju pridružijo Toccata – Fantasia, Sonata št. 4 Chorals za klavir štiriročno in osem novih etud.
Zanimivo je seveda tudi to, da je Matičič vselej tudi najboljši in najbolj avtentičen interpret svojih klavirskih skladb, kar še posebej pojasnjuje njegovo pretehtano skrb pri komponiranju in iskanju izvirnega klavirskega stavka.
Matičič je prejel za svoja dela številne nagrade, med njimi tudi prestižno Prešernovo nagrado za življenjsko delo (2007).
Svojo svetovljansko držo črpa predvsem z bivanjem v Parizu, ki je njegov drugi umetniški dom, a kljub temu ostaja povezan z našim glasbenim izročilom.
Ivo Petrić
CD 1 Najzgodnejša skladba, predstavljena na tej izdaji, Suita št. 1, je nastala v zadnjih mesecih 2. svetovne vojne; ustvaril sem jo kot osemnajstletni mladenič. Posamezne stavke sem poimenoval s programskimi, razpoloženjskimi naslovi. V njih se zrcali stik z naravo, posebej zanimivo pa je, da se moja invencija na določenih mestih dotika sloga, ki se ga takrat pravzaprav še nisem zavedal. Impresionistične rešitve sem našel sam od sebe, ne da bi imel
vpogled v partiture tega sloga. V pianističnem smislu je pisanje dokaj divje in zahtevno. To mladostno partituro danes še posebej cenim kot izjemno posrečeno in (glede na obdobje in okoliščine nastanka) tudi presenetljivo slogovno napredno. Capriccio op. 11 sem ustvaril v začetku leta 1947, prvič pa ga je v Mali dvorani Slovenske filharmonije še isto leto predstavila Jelka Suhadolnik. Je živahen in motorično razgiban, na trenutke šaljiv. Zgrajen je bistveno bolj »strogo« kot
suita – skorajda v sonatni obliki. Valse (1948) se rahlo nagiba k Skrjabinu. Ista tematika v njem zaživi v različnih odtenkih – od popolne prefinjenosti do ekstatične razvnetosti. Suita št. 2 (1957) je lahkotnejša, bolj intimna, polna intenzivnih razpoloženjskih preobratov, predvsem pa tehnično manj zahtevna. Namenil sem jo študentom klavirja na srednji stopnji. Isto velja tudi za Miniaturne variacije. Napisal sem jih leta 1957 na zgoščeno
osemtaktno temo. Nekatere sem posebej poimenoval (Loure, Toccatina, Perpetuum mobile …). Posebej zanimiv je sklepni Magistrale. Združi namreč tonski material vseh predhodnih variacij. Passacaglia (1947) je prvo delo, ki sem ga ustvaril v okviru študija kompozicije pri Lucijanu Mariji Škerjancu na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot formalni okvir sem uporabil znamenito Chaccono Johanna Sebastiana Bacha. Harmonsko oplemenitena baročna tema v tej skladbi dobiva polet v obliki
niza izjemno virtuoznih in zahtevnih variacij. Glasba postaja vedno intenzivnejša, zvok vedno bolj kompleksen, vse do končnega viška. V skladbi je mogoče zaznati vrsto slogovnih prebliskov s širše baročne, romantične, pa tudi sodobne glasbene palete.
CD 2 Zbirka devetih Preludijev (1947 - 48) zrcali za tisti čas dokaj neobičajen harmonski razvoj. V njej sem se od poznoromantičnega mišljenja postopoma odpravil proti robu tonalnega sveta. Preludiji dosegajo visoko stopnjo pianistične zahtevnosti. Oblika vedno teži proti takemu ali drugačnemu (orgazmičnemu) višku, oblikovne sheme pa se od preludija do preludija razlikujejo. Ciklus je posvečen Hildi Horak, ki ga je tudi prva izvedla leto po nastanku v
okviru svojega recitala v dvorani Slovenske filharmonije. Leta 1951 sem ustvaril Tri skladbe za klavir (Preludij, Nokturno, Toccata). Prinesle so mi (takrat sem bil še mlad skladatelj!) nagrado Zveze jugoslovanskih skladateljev. Zasnoval sem jih zelo široko, v dobesednem pomenu, pomenu zvoka; med njimi po virtuoznosti izstopa Toccata. Čeprav to nikakor ni v navadi, sem jo oblikoval kot sonatni stavek. Osnovni motorični element vztraja skozi vso skladbo, tudi v liričnih
odsekih. Leto pozneje je nastal Nocturne poètique. Skladba je liričnega značaja, ne manjka pa tudi krepkih, dramatičnih poudarkov. Nastanku Treh etud za levo roko (1954) je botrovalo vnetje prsta na desni roki. In seveda neustavljiva želja, da bi kljub temu komponiral. V njih sem temeljito raziskal problematiko enoročne klavirske igre: kako združiti melodijo, spremljavo, itd. v okviru petih prstov. Pri prvi je melodija v zgornjem glasu, pod njo pa bolj ali
manj razburjen tok drobnih not. Zanimivo je, da so poslušalci večkrat zmotno mislili, da v njej igrata obe roki! Pri drugi, lirični, se tema pojavlja v različnih legah, spremljajo pa jo kontrapunktične linije. Tretja je hitra, živahna, lahkotna, precizna, v njej je mestoma čutiti Scarlatijevsko pozvanjanje. Etude so med mojimi uspešnejšimi deli. Francoska pianistka Lelia Gousseau, specialistka za levoročno literaturo, jih je vedno izvajala na koncu svojih številnih recitalov. Dvanajst
etud (1958) predstavlja zadnje in najpomembnejše delo mojega predpariškega obdobja. Zasnoval sem jih na dvanajstih tonalitetah z različnimi tehničnimi cilji:
C. Samo bele tipke, razloženi akordi. Prehodi v različne moduse.
Ges. Sekunde v hitrih pasažah. Melodična spremljava.
B. Izmenjava palcev.
G. Razpon srednjih treh prstov.
Des. Kvarte.
Gis. Septime. Velike v desni, male v levi roki.
E. Prenos melodije med zgornjimi in spodnjimi prsti.
A. Bolero. Hitro spodmikanje palcev.
Es. None. Male na začetku in koncu, velike v liričnem srednjem delu.
F. Koračnica. Razpon med četrtim in petim prstom leve roke. Melodija v desni.
H. Stakatirana spremljava legato melodije.
D. Toccata. Kvinte.
Etude so sprejeli v svoj učni program mnogi profesorji Pariškega konzervatorija (Vlado Perlemuter, Madamme Heucklin …).
Janez Matičič
Tatjana Kaučičje pričela z učenjem klavirja v svojem rojstnem mestu Ljubljani. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je leta 1996 diplomirala pri Tatjani Ognjanović. Zatem je študirala na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je leta 1999 prejela naziv magistre umetnosti v razredu Brigitte Engelhard. Specialni študij komorne glasbe je opravila pri Anthonyju Spiriju na kölnski Visoki šoli za glasbo. Izpopolnjevala se je na
poletnih tečajih pri Leonidu Brumbergu, Borisu Blochu in Jose-Daniel Martinezu. Posveča se solističnim nastopom in komorni glasbi, sodeluje z mnogimi instrumentalisti ter skladatelji. Krstno je izvedla številne skladbe skladateljev Riccarda Fabrisa, Nenada Firšta, Lojzeta Lebiča, Janeza Matičiča, Wilme Paterson, Iva Petrića, Primoža Ramovša in Ljuba Rančigaja. Leta 2001 je posnela ploščo Sonate za pihala in klavir skladatelja Iva Petrića, leta 2002 pa sodelovala pri snemanju plošče s
klavirskimi sonatami Janeza Matičiča. Spomladi 2007 je pri založbi Pizzicato izšla njena prva solistična klavirska plošča Riflessi Mitteleuropei z deli italijanskega sodobnega skladatelja Riccarda Fabrisa.
Pianistka Milanka Črešnik (1977) je glasbeno pot začela na nižji glasbeni šoli na Ravnah na Koroškem. Na Srednji glasbeni šoli v Mariboru je diplomirala v razredu prof. Marije Serajnik, študij pa je nadaljevala pri prof. Aciju Bertonclju na Akademiji za glasbo v Ljubljani in leta 2001 pri njem tudi diplomirala. Izpopolnjevala se je pod mentorstvom prof. Vassilyja Lobanova na Visoki šoli za glasbo v Kölnu. Leta 1995 je osvojila drugo nagrado na
Državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije. Nastopa v različnih komornih zasedbah doma in v tujini. S saksofonistko Betko Bizjak Kotnik sta izdali zgoščenko Replique. Leta 2007 sta na Tekmovanju komornih skupin Primož Ramovš v Ljubljani dobili prvo nagrado. Kot solistka je pod taktirko Davida Devilliaersa s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija izvedla Matičičev Koncert za klavir in orkester št. 1. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je končala specialistični študij klavirja v razredu
prof. Tatjane Ognjanović. Je profesorica klavirja na Glasbeni šoli Nazarje.
CD 2
klavir: MILANKA ČREŠNIK
12 ETÜD ZA KLAVIR -Serija A (1958) Op. 30
1. Etüda št. 1, Allegro maestoso (poslušaj!), 2. Etüda št. 2, Allegro comodo, 3. Etüda št. 3, Allegro con brio, 4. Etüda št. 4,
Agitato, 5. Etüda št. 5, Quasi presto, 6. Etüda št. 6, Allegro agitato, 7. Etüda št. 7, Moderato cantabile, 8. Etüda št. 8,
Allegro vivace, 9. Etüda št. 9, Presto agitato, 10. Etüda št. 10, Allegro energico, 11. Etüda št 11, Un poco andante e
molto espressivo, 12. Etüda št. 12, Allegro con fuoco
3 LEVOROČNE ETÜDE (1956) Op. 25
13. Etüda št. 1, Allegro moderato, 14. Etüda št.2, Lento tranquillo, 15. Etüda št. 3, Allegro
con fuoco
ZBIRKA 9 PRELUDIJEV (1947) Op. 14
16. Preludij št. 1, 17. Preludij št. 2, 18. Preludij št. 3, 19. Preludij št. 4, 20. Preludij št. 5, 21. Preludij št. 6, 22.
Preludij št. 7, 23. Preludij št. 8, 24. Preludij št. 9
25. NOKTURNO (Op.23) v h-molu, “POETICO” (1952)
26. PRELUDIJ (Op. 20, št. 1) v h-molu (1951)
27. NOKTURNO (Op. 20 št.2) v fis-molu , Andante
28. TOCCATA (Op. 20, št. 3) Allegro con fuoco
