KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE & ZAGREBAČKI SOLISTI: BITKA - BATTALIA

Resna

Format: CD

Šifra: 113611

EAN: 3838898113611

»Vedno sem verjel, da bi morale imeti umetnosti same po sebi in tudi njihovi eksponenti – umetniki, večjo vlogo v javnih zadevah. Toda ta vloga mora biti popolnoma apolitična, nepristranska in prosta vseh vnaprej začrtanih programov in načrtov. To je poslanstvo najvišje možne pomembnosti: namreč združevati narode in kulture na skupnih tleh, v katerih se lahko korenine miroljubne izmenjave in komunikacije prepletejo neopazno, vendar dokončno.«
http://www.castletonfestival.org/

Te besede nedavno preminulega velikega maestra Lorina Maazela so lahko odlično posvetilo tudi za ta skupni projekt dveh pomembnih kulturnih in javnih ustanov Slovenije in Hrvaške - Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in Zagrebških solistov ter slovenske in hrvaške radiotelevizije.

Heinrich Ignaz Franz von Biber, avstrijski skladatelj češkega rodu, je večji del svojega ustvarjalnega obdobja preživel v Salzburgu, kjer je služboval kot kapelnik pri tamkajšnjem nadškofu. Veljal je za izjemnega violinista, kar potrjuje tudi njegov skladateljski opus, ki poleg vokalnih del obsega zlasti zelo zahtevne skladbe za violino. Biber je zelo rad uporabljal nekonvencionalne skladateljske tehnike kot so scordatura (spremenjena uglasitev strun), politonalnost ter uporaba drugih sredstev za doseganje zvočnih učinkov kot so igranje col legno (igranje z lesenim delom loka), snap pizzicato pri violončelih in kontrabasu ter uporaba papirja, zataknjenega med strune. Vse te zvočne učinke je predpisal tudi v skladbi Battalia. O vzroku nastanka skladbe si glasbeni zgodovinarji niso povsem edini. Nekateri vidijo v njej skladateljev odziv na tridesetletno versko vojno, ki je divjala po Evropi v prvi polovici sedemnajstega stoletja, drugi pravijo, da je skladba posvečena Bacchusu, rimskemu bogu vina, plodnosti in gledališča. V vsakem primeru pa je Battalia pionirsko delo na področju programske glasbe, saj v njej Biber s pomočjo različnih sredstev in tehnik, ki so jih množično implementirali šele avantgardni skladatelji dvajsetega stoletja, uprizarja različne motive bitke. Med vsemi kompozicijskimi tehnikami je verjetno najbolj nenavadna osemglasna tonalna kakofonija, ki v drugem stavku osemstavčne skladbe ponazarja neubrano petje vinjenih vojščakov ob tabornem ognju. Osem kratkih stavkov, ki si sledijo attacca, ima naslednje naslove: Sonata, Razuzdana druščina, Allegro, Marš, Presto, Aria, Bitka in Tožba ranjencev.

Skladateljica Nana Forte je študirala kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Marka Mihevca. Leta 2005 je diplomirala in študij nadaljevala na Visoki šoli za glasbo Carl Maria von Weber v Dresdnu in na Univerzi umetnosti v Berlinu, kjer je julija 2009 zaključila podiplomski študij v razredu profesorja Walterja Zimmermanna. Njene skladbe izvajajo po vsej Evropi na različnih koncertih, mednarodnih festivalih in tekmovanjih kot so Rheinsberger Pfingstwerkstatt Neue Musik, Weimarer Frühjahrstage für zeitgenössische Musik, Glasbeni Bienale Zagreb, Young Euro Classic - Berlin, Festival Slowind 2008, Festival Randspiele Zepernick, International Review of Composers Beograd. Skladba Mantra je nastala po naročilu Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. O skladbi pravi skladateljica takole: “Na željo Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije, kateremu skladbo tudi posvečam, sem iskala navdih v kulturi “čarobnega vzhoda.” Skladba temelji na karakternih značilnostih mantre, vendar ne v strogem pogledu. Beseda mantra prihaja iz sanskrta in je sestavljena iz dveh delov. Sanskrtska beseda mana pomeni um, zavest, beseda tra pa pomeni osvoboditi. V svobodnem prevodu beseda mantra torej pomeni osvoboditi um. Značilnosti mantre, kot so ponavljanje posameznih ritmično - melodičnih obrazcev, nizki ponavljajoči se toni, značilna melodika in druge, so služile kot osnovni navdih pri komponiranju skladbe in kot pomoč pri kreiranju oblike in melodično ritmične strukture. Končni izdelek pa ni mantra v strogi obliki, temveč zgodba, ki jo naslika tok misli med ponavljanjem mantre, boj duha in zavesti ujete v spone in ponavljajoče se vzorce vsakdanjega življenja na poti k osvobajanju in višjemu, bolj poglobljenemu zavedanju sebe in vsega, kar nas obdaja.”

Argentinski skladatelj judovskega rodu Osvaldo Golijov je študiral kompozicijo v Izraelu pri Marku Kopytmanu in v Združenih državah Amerike, kjer sta bila njegova učitelja George Crumb in Oliver Knussen. Njegov glasbeni slog se napaja iz različnih glasbenih stilov, žanrov in kultur. Odraščal je v La Plati (Argentina), kjer je bil ves čas obkrožen s klasično komorno glasbo, judovsko liturgično in klezmer glasbo ter novim tangom, ki ga je “izumil” Astor Piazzolla. Danes velja Golijov za enega največ izvajanih sodobnih skladateljev. Skladba Last Round (Poslednja runda) je nastala po naročilu Birmingham Contemporary Music Group, prvič pa je bila izvedena leta 1996 v Birminghamu. Povod za njen nastenek je bila nenadna smrt velikega mojstra tanga Astorja Piazzolle, ki je umrl leta 1992 na višku ustvarjalne moči. Golijov si je skladbo zamislil kot idealizacijo bandoneona, instrumenta, s katerim je Piazzolla znal pričarati vse značilnosti tanga. Nastal je v Nemčiji, kjer je imel funkcijo malih prenosnih cerkvenih orgel, a kmalu našel svoj pravi dom v revnih četrtih Buenos Airesa. Od tod se je vrnil v Evropo, kjer mu je podlegla pariška visoka družba. Prvi stavek skladbe je brez naslova in simbolizira nasilno stiskanje bandoneonovega meha. Drugi stavek z naslovom “Smrti angela”, pa ponazarja njegovo navidezno neskončno razpiranje. Zasnovan je kot fantazija na refren pesmi “Moj ljubljeni Buenos Aires”, ki jo je napisal legendarni Carlos Gardel v tridesetih letih dvajsetega stoletja.

Sir Michael Tippett velja danes za enega najpomembnejših in najizvirnejših angleških skladateljev dvajsetega stoletja. Študiral je kompozicijo, klavir in dirigiranje na londonskem Royal College of Music. Vsa njegova dela preveva izjemna ritmična razgibanost in kompleksen harmonski jezik. Njegove najpomembnejše skladbe so oratorij Otrok našega časa iz leta 1939, Koncertantna fantazija na Corellijevo temo za godalni orkester iz leta 1953 ter Koncert za dva godalna orkestra, ki je nastal leta 1939. Koncert za dva godalna orkestra ima tri stavke, ki si sledijo v tempih hitro – počasi – hitro. Vsem je skupen kontrast med polnozvočnostjo obeh godalnih orkestrov ter nastopi posameznih godalnih skupin. Oba hitra stavka, Allegro con brio in Allegro molto, sta zasnovana v sonatni obliki po zgledu Ludwiga van Beethovna, ki ga je Tippett zelo občudoval. Takšni strukturi sledi nastop glavne teme, njen razvoj in rekapitulacija. Živahen začetek prvega stavka je odličen primer ritmičnega in melodičnega kontrapunkta. Ta je ena od glavnih značilnosti Tippettovega skladanja in je posledica študija glasbe šestnajstega stoletja in njenega navidez svobodnega ritma, medtem ko so akcentiranje in crescendi nastajali pod vplivom jazz glasbe. Še več Tippettovega zgledovanja po Beethovnu zasledimo v drugem stavku Adagio cantabile, ki je zasnovan na enak način kot drugi stavek Beethovnovega Godalnega kvarteta v f - molu op. 95, imenovanega “Il serioso”. Stavek prične z melodijo v solo violini. Srednji del trodelnega stavka je namenjen fugi, ki jo prekine začetna melodija in zaključi stavek. Tudi sklepni stavek skladbe prične z enako ritmično energijo kot prvi. Hitri škotski ritmi dominirajo v srednjem delu in preidejo v spevno melodijo violončel. Nato melodijo povzamejo violine in jo pripeljejo v začetno vzdušje. Koda nastopi s povsem novo melodijo, ki zaključi stavek in skladbo, ki je polna ritmične energije in plesnih melodij ter očara z dobrovoljnim dialogom med obema orkestroma.

Skladatelj Uroš Krek velja za eno največjih slovenskih glasbenih osebnosti dvajsetega stoletja. Diplomiral je iz kompozicije in dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Deloval je kot urednik glasbenega programa na Radiu Ljubljana, kasneje pa kot asistent Glasbenonarodopisnega inštituta in kot profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Bil je redni član SAZU, dopisni član HAZU ter član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Od leta 1988 je bil častni član Slovenske filharmonije od leta 1995 pa nosilec naslova zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Skladal je simfonično, komorno in zborovsko glasbo, pa tudi glasbo za potrebe dramske, scenske in filmske umetnosti. Njegova Sonatina za godala je brez dvoma eno najbolj pogosto izvajanih del za godalni orkester pri nas. V sebi nosi značaj divertimenta, saj jo je skladatelj napisal z namenom, da bi njeno izvajanje poslušalce razvedrilo, izvajalcem pa nudilo prijetno muziciranje. Tudi zato jo je Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije že od začetka delovanja vzel za svojo. Trije stavki sledijo tradicionalnim glasbenim oblikam. Po invenciji so enakovredni in med seboj kontrastni. Prvi stavek Allegro vigoroso ima sonatno obliko. Zanjo so značilni kratki motivi s številnimi različicami, ki si jih podajajo različne skupine godal. Srednji Adagio je počasni stavek v trodelni obliki, izjemno lep in liričen. Zaključni Allegro vivo pa je neustavljivo tekoči con brio z rondojsko zasnovo in z izrazito spevnim srednjim delom. Skladatelj je o skladbi zapisal: “Sonatino mi je naročil Antonio Janigro za svoj ansambel Zagrebških solistov. Kot sem razumel željo, naj bi bilo delo muzikantskega značaja: za izvajalce prijetno muziciranje, za poslušalce razvedrilo. Zato ne kaže v njej iskati niti izpovedujočih niti dramatičnih mest, le muziko, kakor si jo napiše skladatelj v oddih …”

mag. Klemen Hvala
umetniški vodja

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je štirinajstčlanski komorni sestav, ki igra brez dirigenta. Ustanovili smo ga leta 1993 ob podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. V dvajsetih letih delovanja je ansambel odigral okoli 400 koncertov doma in v tujini. Nastopil je na Ljubljanskem poletnem festivalu, na mariborskem Glasbenem septembru, na festivalih Danubiana in Slovenski glasbeni dnevi, leta 2003 pa tudi v okviru Svetovnih glasbenih dnevov “Slovenija 2003” v Ljubljani. Koncerti v Dubrovniku (Dubrovniški poletni festival), Zadru, Zagrebu (Zagrebški poletni festival, Baročni festival Zagreb), Samoboru, Opatiji (Bienale sodobne glasbe), Rabu, Pagu, Osorju, v Novem Sadu (Festival Nomus), Celovcu, Ohridu (Ohridski poletni festival), Podgorici (Festival A tempo), Gorici, Trstu, Murcii, Madridu (Veranos de la Villa), na Festivalu Emilia Romagna in na Dunaju, so vselej naleteli na navdušen sprejem pri občinstvu in kritiki. Od leta 1999 deluje ansambel v okviru istoimenskega društva. Vzpodbuja nastanek novih glasbenih del in objavlja promocijske zgoščenke. Že trinajsto sezono prireja ciklus koncertov Sozvočje svetov v sodelovanju z Narodno galerijo iz Ljubljane. Prireditev povezuje predavanja o likovni umetnosti s koncerti komorne glasbe in privablja ljubitelje likovne in glasbene umetnosti. Ansambel je sodeloval z mednarodno priznanimi slovenskimi glasbenicami: pianistko Dubravko Tomšič Srebotnjak, flavtistko Ireno Grafenauer, altistko Mirjam Kalin in sopranistko Bernardo Bobro gostil pa je tudi številna tuja imena svetovnih glabenih odrov, kot so violončelisti Aleksander Rudin, Miša Majski in Enrico Dindo, kontratenorist Markus Forster, violinistke Sarah Chang, Pria Mitchell in Alissa Margulis, pianistka Polina Leschenko, hornist Stefan Dohr, oboist Jonathan Kelly in flavtist Massimo Mercelli.
Ansambel je bil v letu 2009 rezidenčni orkester in koproducent Festivala Maribor. Pod umetniškim vodstvom violinista Richarda Tognettija je sodeloval s številnimi svetovno priznanimi glasbeniki kot so pianist Boris Berezovski, flavtist Emmanuel Pahud, tenorist James Gilchrist, violinisti Arvid Engegård, Atle Sponberg in Satu Vanska, sopranistka Sabina Cvilak, pianist Melvyn Tan, fagotistka Jane Gower, hornistka Marie Luise Neunecker, kitarist Vlatko Stefanovski in kavalist Teodosii Spassov. Uspešno sodelovanje je ansambel nadaljeval tudi v letu 2010, ko je postal koproducent javnega zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture. Nastopil je skupaj z Avstralskim komornim orkestrom ter gostil soliste kot so violinist Anthony Marwood, violist Christopher Moore, violončelist Timo-Veikko Valve, flavtistka Eva Nina Kozmus in druge.
Posebno doživetje je bilo sodelovanje z akordeonistom Richardom Gallianom (Od Bacha do Galliana), kitaristom Vlatkom Stefanovskim in saksofonistom Vaskom Atanasovskim (Fire&Ice) ter kitaristom Samom Šalamonom (Free Strings). Repertoar Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije obsega skladbe vseh stilnih obdobij od baroka do enaindvajsetega stoletja, posebno pozornost pa namenja ansambel stvaritvam slovenskih avtorjev, tudi tistih, najmlajših, ki se šele uveljavljajo. Danes šteje repertoar ansambla krepko čez dvestopetdeset skladb. Med njimi je več kot šestdeset del slovenskih avtorjev in okoli petdvajset skladb, ki so nastale po naročilu ansambla. Vse to potrjuje visoko kakovost ter vlogo in pomen Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije v slovenski in evropski poustvarjalni kulturi. Za svoje uspešno delo je ansambel prejel več nagrad in priznanj: Nagrado Prešernovega sklada leta 1999, Župančičevo nagrado leta 2004, Betettovo nagrado leta 2006 in Plaketo glavnega mesta Ljubljana leta 2012.
www.drustvo-kgosf.si

Zagrebški solisti (Zagrebački solisti) so bili ustanovljeni leta 1953 v okviru RTV Zagreb pod umetniškim vodstvom slavnega violončelista Antonia Janigra. V toku šestdesetih let, pod umetniškim vodstvom znamenitih koncertnih mojstrov kot so Tonko Ninić, Dragutin Hrdjok, Anđelko Krpan, Karlo Fio in Borivoj Martinić Jerčić, Zagrebški solisti vzdržujejo kvaliteto muziciranja na zavidljivi ravni in jo redno prezentirajo tudi na prestižnih svetovnih koncertnih odrih.
Do danes so Zagrebški solisti izvedli več kot 3500 koncertov na vseh kontinentih, v največjih svetovnih centrih in v najslavnejših koncertnih dvoranah kot so Musikverein (Dunaj), Concertgebouw (Amsterdam), Royal Festival Hall (London), Berlin Philharmonic Hall, Tchaikowski Hall (Moskva), Santa Cecilia (Rim), Carnegie Hall (New York), Opera House (Sydney), Victoria Hall (Ženeva), Teatro Real (Madrid), Teatro Colon (Buenos Aires) itd. Redno so gostovali na najbolj znanih glasbenih festivalih, denimo v Salzburgu, Pragi, Edinburghu, Berlinu, Bergnu, Barceloni, Istanbulu, Pradesu Ossiachu, Dubrovniku i drugod, z njimi pa so nastopali številni ugledni solisti: Henryk Szeryng, Alfred Brendel, Christian Ferras, Pierre Fournier, Leonard Rose, James Galway, Jean-Pierre Rampal, Aldo Ciccolini, Katia Ricciarelli, Lily Laskine, Zuzana Růžičková, Mario Brunello, Isabelle Moretti, Guy Touvron in mnogi drugi.
Zagrebški solisti izvajajo repertoar, ki vključuje baročne, klasicistične, romantične in sodobne skladbe. Posebno pozornost namenja izvajanju glasbenih del tako starejše kot tudi mlajše generacije hrvaških skladateljev. Posneli so več kot sedemdeset nosilcev zvoka za založbe kot so Vanguard, EMI, ASV, Eurodisc, Melodia, Hispavox, Pickwick in Croatia Records. Med zadnjimi izdajami je zgoščenka z deli Ernesta Cordera, ki so jo posneli z violinistom Guillermom Figueroom in kitaristom Pepeom Romerom (Naxos 2010), ter je bila nominirana za nagrado Latin Grammy. Ansambel je letos posnel zgoščenko s skladbami Borisa Papandopula s pianistom Oliverom Triendlom, ki je izšla junija leta 2014.
Zagrebški solisti so prejeli številne pomembne nagrade in priznanja, med katerimi so: prva nagrada v Mar del Plati (za ploščo Koncerti 18. stoletja), Medalja Pablo Casals, Medalja Elisabeth Sprague Coolidge (za izvajanje sodobne glasbe), nagrade Vladimir Nazor, Milka Trnina, Josip Štolcer Slavenski za najboljšo izvedbo skladbe hrvaškega skladatelja; nagrade Ivan Lukačić Varaždinskih baročnih večerov, Villa Manin, UNESCO, Nagrada mesta Zagreb, Srebrna zgoščenka založbe Croatia Records, Orden za zasluge naroda s srebrnimi žarki, Plaketa Mesta Zagreb, več hrvaških diskografskih nagrad Porin (leta 1994 za življenjsko delo), Srebrna plaketa Hrvaške glasbene mladine in številne druge. Leta 2010 je ansambel prejel nagrado Orlando Grand Prix za posebne umetniške prispevke pri ustvarjanju programa Dubrovniških letnih iger. V času Domovinske vojne so Zagrebški solisti izvedli sedemdeset dobrodelnih koncertov (za mesto Dubrovnik, za porušene glasbene šole na Hrvaškem, za porušeno zgradbo HNK v Osijeku, za Otroško bolnico Zagreb, za porušene hrvaške spomenike idr.) ter številne svečane koncerte z namenom predstavitve nove hrvaške države.
Od jeseni leta 2011 nastopajo Zagrebški solisti pod umetnškim vodstvom slavnega francoskega violončelista Marca Coppeya in koncertnega mojstra Sretena Krstića. Šestdeset let uspešnega delovanja tega renomiranega hrvaškega ansambla klasične glasbe se lahko zahvali številnim sijajnim glasbenikom ki so bili v določenem obdobju člani Zagrebških solistov, a tisto kar vse člane – nekdanje, sedanje in prihodnje, na vsak način povezuje, je vrhunska raven in discipliniranost ter neusahljiv entuziazem in ljubezen do glasbe, zlasti pa do komornega muziciranja.
http://www.zg-solisti.hr

SKLADBE:
Heinrich Ignaz Biber (1644 – 1704):
Bitka /Battalia (1673)
1 Sonata 1:39
2  Razuzdana druščina 0:49
3  Allegro 0:26
4  Marš / March 1:15
5  Presto 1:15
6  Aria 1:22
7  Bitka 0:43
8  Tožba ranjencev 1:25
Nana Forte (1981):
9 Mantra (2013) 8:18
Osvaldo Noé Golijov (1960):
10 Poslednja runda (1996) 12:33
Michael Kemp Tippett (1905 – 1998):
Koncert za dva godalna orkestra (1939)
11 Allegro con brio 6:42
12 Adagio cantabile 7:30
13 Allegro molto 8:19
Uroš Krek (1922 – 2008):
Sonatina za godala (1956)
14 Allegro vigoroso 3:57
15 Adagio 6:52
16 Allegro vivo 5:17 (poslušaj!)

1 - 16 Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije
11 - 16 Zagrebački solisti