MANDOLINISTICA CAPODISTRIANA

Resna

Format: Digitalno + CD

Šifra: 116995

EAN: 3838898116995

ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Regionalnim centrom RTV Koper – Capodistria in Skupnostjo Italijanov Santorio Santorio Koper izdaja album Mandolinistica Capodistriana v izvedbi orkestra mandolin Mandolinistica Capodistriana. Izbor skladb ponuja pregled glasbene poti orkestra v minulih letih in smiselno zrcali repertoar zasedbe od njene ponovne oživitve leta 2011 do danes. Program je pred leti za koncerte in poznejše snemanje skrbno izbral in pripravil maestro Marino Orlando (1949–2018). Glede na to, da se je orkester ponovno sestal po dolgih letih mirovanja in je bilo sprva računati na člane starega jedra zasedbe, se mu je zdelo primerno, da orkestrsko kolesje zažene z ustaljenim repertoarjem, kakršen je bil v obdobju maestra Mattea Scocirja (1906–1983). Obogatil ga je z originalnimi skladbami za brenkalni orkester, transkripcijami priljubljenih skladb in nizom iz andaluzijske in južnoameriške glasbene kulture, ki jima je bil še posebej naklonjen. Pod prvo kategorijo spadajo Canzoni popolari venete, Dolce notte, Rimpianto in Intermezzo iz Cavallerie Rusticane. Med priljubljene sodijo Nennella, Šostakovičev Valzer in aranžma znane filmske uspešnice La vita è bella. Originalne skladbe za brenkalni orkester so Che ridere, Ricordo di un ballo in Rapsodia Spagnola, medtem ko sta Coimbra in Morenita do Brazil transkripciji skladb iz andaluzijske in južnoameriške folklore. Andando je avtorska skladba kitarista zasedbe Nevia Miklavčiča, napisana prav za ta orkester leta 2011, ko je znova obudil svoje delovanje. Rêverie de poet, Santa Lucia in Marinaresca pa so skladbe, ki so nazadnje vstopile v program, a se odlično ujemajo z glasbenim vzdušjem skupine.

Mandolinistica Capodistriana

Zgodovina izvirne zasedbe orkestra mandolin sega v prva leta delovanja Italijanskega krožka ljudske kulture Antonio Gramsci v Kopru. Sestav, ki je zaživel v prvih povojnih letih, je glasbo in igranje na brenkala približal mnogo generacijam, deloval pa je v okviru ljubiteljske glasbene sekcije Skupnosti Italijanov v Kopru.

Po prisilnem zatišju med drugo svetovno vojno je koprsko kulturno življenje po njej oživelo in skušalo obnoviti opuščene navade, četudi v povsem drugačnem političnem in družbenem ozračju. Tako je bil v zgodnjih petdesetih letih v okviru Italijanskega kulturnega krožka v Kopru ustanovljen orkester mandolin, o čemer pričata sodelovanji na prvih dveh kulturnih revijah Italijanske unije Istrskega okrožja, ki sta se odvili v Izoli (1950) in Piranu (1951). Pod vodstvom dirigenta Antonia Pesara je prvotni mandolinski sestav dvanajstih instrumentalistov kaj kmalu dozorel in začel koncertirati, sprva v Kopru, kasneje pa se je na različnih kulturno-umetniških prireditvah, ki so jih organizirali krajevni Krožki italijanske kulture, predstavil tudi v širšem prostoru Istre.

Eksodus velikega dela prebivalstva, ki je po podpisu Londonskega memoranduma sledil dokončnemu prehodu pod jugoslovansko upravo nekdanje cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, je močno razredčil vrste prvotnih članov orkestra, kar je kmalu ogrozilo njegovo dejavnost. V tistem času se je Matteo Scocir (1906–1983), član skupine, ki se je medtem uveljavil kot ugleden dirigent v koprskem kulturnem krožku, lotil kadrovske prenove in orkester mandolin pomladil z osnovnošolci ter dijaki italijanskih šol, ki so tu še ostali. Nov ansambel je sprva deloval pod imenom Mladinski orkester Evterpa (Orchestra giovanile Euterpe), kasneje se je preimenoval v Koprski orkester brenkal (Orchestra a plettro capodistriana), skozi čas pa se ga je prijelo popularno ime Koprske mandoline. Orkester je pod skrbnim in potrpežljivim vodstvom maestra Scocirja, ki je posebno pozornost posvečal mladim talentom, zorel in ob generacijskih menjavah uspešno deloval vse do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Po smrti dirigenta Mattea Scocirja leta 1983 je orkester prenehal delovati, po tridesetih letih pa znova zaživel: nekdanjim Scocirjevim učencem, ki so delovali v prvotni zasedbi, so se pridružili številni novi člani. Nov glasbeni zagon je orkestru pod pokroviteljstvom koprske Skupnosti Italijanov Santorio Santorio dal umetniški vodja Marino Orlando. Poleg glasbenega izpopolnjevanja instrumentalistov je Orlando zbral in uredil bogat repertoar, ki se je v veliki meri naslanjal na dediščino maestra Scocirja, hkrati je program osvežil in ga prilagodil sodobnemu okusu. Orkester se je vse pogosteje predstavljal na številnih koncertih, v televizijskih oddajah in na glasbenih tekmovanjih, sodeloval je tudi s podobnimi orkestri doma in v tujini.

Po prezgodnji smrti dirigenta Marina Orlanda je leta 2019 umetniško vodenje orkestra prevzel Sergio Zigotti, uveljavljen solist in komorni glasbenik ter dirigent Orkestra brenkal Caput Gauri (Orchestra a plettro Caput Gauri). Prizadevanja maestra Zigottija, ki se ukvarja tudi z nadgradnjo izvirnega mandolinskega repertoarja, so usmerjena predvsem v izboljšavo izvajanja že utrjenega tradicionalnega programa, kar posnetek na pričujoči zgoščenki želi kar najbolj zvesto predstaviti.