NOVI AKORDI (1901 - 1914): IZBOR SKLADB

Resna

Format: CD

Šifra: 112201

EAN: 3838898112201

Izdaja je plod glasbene revije, ki je izhajala v Ljubljani pred stodesetimi leti. Gre za zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo s pomenljivim naslovom Novi akordi. Ustanovila sta ga skladatelj in pravnik Gojmir Krek ter založnik Lavoslav Schwenter, oba z motivom za razvoj in napredek slovenske glasbe. Krek je sprejel konceptualno uredniško delo, Schwentner pa se je odločil za zalaganje revije, ki zanesljivo ni bila profitno zasnovana.

Bil je čas avstro-ogrske monarhije. Njena prestolnica se je kopala v bogastvu raznolikega kulturnega, umetniškega in znanstvenega dogajanja - dekadenca, secesija, moderna. A znotraj te velike države so začela tudi druga mesta, z besedami Helmuta Rumplerja, »razvijati iz svoje lastne duhovne moči in tradicije svoj obraz in prihodnost«. Ljubljana, v monarhični perspektivi »idilična vasica na samem robu mestnega ozemlja«, ni bila nikakršna izjema. Tudi tu se je vztrajno klesala podoba samobitne umetnosti in kulture. Slovenska glasbena umetnost je proti koncu 19. stoletja dosegla tisto razvojno stopnjo, ko se je bila otresla nekaterih utilitarističnih osnov. Čitalniško izročilo se je počasi, toda vztrajno nadgrajevalo z zavedanjem nekaterih osnovnih vprašanj slovenskega glasbenega življenja: o nuji poklicne usposobljenosti glasbenikov in potrebi široke strokovne razgledanosti ustvarjalcev, poustvarjalcev, pedagogov, o pomenu izvirne nacionalne glasbe ter strokovne kritike. Problem tako imenovanega zamudništva v dohajanju glasbenih tokov zunaj naših etničnih meja so začutili nekateri posamezniki - predvsem tisti, ki so znali presoditi posledice nezadostno razvitega glasbenega dela v nacionalni kulturi. Tu je za krmilo poprijel Gojmir Krek, močna osebnost, ki je vedela kaj hoče doseči. Njegove lastnosti - osebnostna drža, védenje o glasbi, literarni dar, podprt s temeljito premišljenim načrtom, trdna in jasna uredniška načela - so botrovale Novim akordom. To je sistematično urejevani glasbeni reviji, ki se je po učinku, doslednosti in strokovni poštenosti, do danes najgloblje vtisnila v glasbeno dogajanje na domačih tleh.

Gojmir Krek je bil tedaj že izoblikovana glasbena osebnost, sicer pa doktor prava, s službo sodnega uradnika v Ljubljani. Med pravnim študijem v Gradcu je spoznal živahno graško glasbeno življenje in se temeljito razgledal po tuji periodiki in publicistiki. Načrtno je izpopolnjeval svoje glasbeno znanje in širil obzorje; ob študiju se je uvajal v strokovne probleme do presenetljivih višin, ki so znatno vplivala na njegovo samozavest. Dokaj pestra glasbena dejavnost štajerskega središča mu je približala tudi glasbo drugih narodov, osebna radovednost, zagnanost, spoznavanje drugih umetniških zvrsti, pa so bistrile njegove ideje in naziranje o umetnosti. S tem si je Gojmir Krek sistematično gradil samosvoje stališče o smislu in namenu glasbene publicistike, predvsem pa o razsodni strokovni kritiki kot temelju vrednotenja domače glasbene kulture. Krek se je temeljito pripravljal, preden se je odločil za izdajanje svoje revije. Zavedal se je, da sam ne bo zmogel opraviti vsega dela. Zato se je oprl na nekatere somišljenike v boju proti čitalniškim razvadam ter vsem strankarskim nasprotjem, ki so občutno spodkopavala samobitni razvoj glasbe.

Krek je mislil na »glasbeni zbornik s skladbami boljše fakture«. In da bi življenje mlade bilke ne uničila denarna krhkost, je za uresničitev zamisli pridobil še »upravnega« sodelavca. To je bil Lavoslav Schwentner, ki se je bil v tem času že izkazal v prid mladi, izvirni domači literaturi – tako književni kot glasbeni. Brez pripomb je sprejel Krekov založniški načrt in skupaj sta v začetku leta 1901 ustanovila “podjetje” za izdajanje nove glasbene revije s posrečenim naslovom, ki je poudarjal osrednje vsebinsko vodilo: Novi akordi, zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. Revija je bila torej že v začetku čvrsto postavljena z glasbenega in založniško–finančnega vidika, zaradi juristično podkovanega urednika pa tudi odporna na razne škodljive zajedalce. Teh že ob začetku ni manjkalo. Uspešno je izhajala kot dvomesečnik, šestkrat na leto, dokaj redno do leta 1914, ko je vojna prekinila kontinuirano izdajanje. Urednik se je dvakrat preselil (najprej v Leipzig, potem na Dunaj) in menjal pravne službene dolžnosti. To na potek dela in visoko strokovno raven ni vplivalo, čeprav je omembe vredno, da je distanca do Ljubljane reviji koristila, saj je urednik lažje ohranjal absolutno avtoriteto in zvestobo zunajstrankarstvu. Leta 1910 so Novi akordi dobili bogato književno prilogo. Z njo je urednik svoja glasbena naziranja podkrepil še s pisano besedo, revija je odprla prostor tudi polemiki. Krek je pridobil nekaj stalnih sodelavcev, med njimi sta se z najbolj tehtnimi prispevki postavila Anton Lajovic in Emil Adamič. Leto pozneje (1911) si je Krek omislil še nekoliko spremenjeno likovno opremo. Zaupal jo je enemu od »novoakordovih« glasbenikov – Saši Šantlu. Prvi zvezek desetega letnika je imel torej novo, čedno podobo z risbami povsem v duhu tedanje secesije.

Poudariti velja, da je Krekovo uredniško delo do današnjega dne ohranilo sloves izvrstne glasbene revije, ki je pozorno nadzirala vse oblike domačega glasbenega življenja in je že v začetku postalo merilo za umetniško vrednost. Vrednotenje se ni spreminjalo, odločilna je bila kakovost in estetska neoporeč- nost glasbenega dela. Tako je Gojmir Krek po pravici obveljal za strogega, vendar poštenega glasbenega kritika. Novi akordi pa so zrcalili najboljše, kar je slovenska glasba ustvarjala in dosegla do razpada avstro-ogrske monarhije. Obdobje izhajanja Novih akordov (1901 - 1914) šteje torej kot sklepna razvojna faza in odtehta pomemben delež v zgodovini slovenske glasbe. Gre za razvojno pot, v kateri se je izčistil idejni koncept in kompozicijski stavek sodelujočih ustvarjalcev. Najvišjo umetniško raven so dosegli skladatelji Benjamin Ipavec (1829 – 1908), Josip Procházka (1874 – 1956), Risto Savin (1859 – 1948), Viktor Parma (1858 – 1924), Emil Adamič (1877 – 1936), Anton Lajovic (1878 – 1960), Josip Pavčič (1870 - 1949), Anton Ravnik (1891 – 1982), Vasilij Mirk (1884 – 1962) in Oskar Dev (1868 – 1932), vrh tako imenovanega sloga moderne pa sta dosegli vokalni zvrsti zbora in samospeva – vse pod strokovnim in organizacijskim vodstvom Gojmirja Kreka (1875 – 1942).

Takrat je bila prava sreča, če so skladbe zaživele na odru in prek koncertnih izvedb dosegle glasbe željne poslušalce. Danes je drugače in prav je, da razvojno pomembne glasbene umetnine doživljajo ponovne sodobne interpretacije, glasbena snemanja in zvočne zapise, s katerimi želimo opozoriti na klasično literaturo slovenske glasbene umetnosti. Iz obsežnega arhiva skladb Novih akordov smo izbrali izstopajoče zbore, samospeve ter klavirske kompozicije in sledili kronološkemu zaporedju objav v Novih akordih. Tako je tudi iz posnetkov razvidna razvojna pot kompozicijskega stavka na Slovenskem v trinajstletnem obdobju izhajanja revije Novi akordi. Ob informacijah o posnetkih je navedena tudi objava v Novih akordih (letnik/letnica, številka zvezka, številka strani).

Posnetki so plod večletne glasbene produkcije Radia Slovenija, nastali v studijskih prostorih radijske hiše.
Za interpretacijo izbranih skladb so poskrbeli Komorni zbor RTV Slovenija z dirigentko Uršo Lah (4-6, 9, 14-16, 18, 20-23), basbaritonist Marko Fink in pia- nistka Nataša Valant (2, 7, 10-13, 19) ter pianista Maja Mancini (1) in že pokojni Aci Bertoncelj (3, 8 in 17). Za tehnično brezhibnost so skrbeli tonski mojstri: Zvone Ažman (8, 17), Rado Cedilnik (1), Mitja Gobec (3), Branko Škrajnar (2,4-7, 9, 10-16, 18, 20-23) in glasbeni producenti: Leon Engelman (3), Marinka Strenar (2, 4-7, 9-16, 18-23) in Irena Urbanc (1). Enovito zvočno podobo pa je mojstrsko izdelal Miro Prljača.

Mag. Simona Moličnik

 

SKLADBE:
1. Anton Lajovic: Sanjarija za klavir (poslušaj!)
(1/1901, 2. zv., str. 21).
Izvaja Maja Mancini.
2. Benjamin Ipavec, besedilo Josip Murn: Če na poljane rosa pade (1/1901, 2. zv., str. 22).
Izvajata Marko Fink in Nataša Valant.
3. Benjamin Ipavec: Valček za klavir
(2/1902, 1. zv., str. 1).
Izvaja Aci Bertoncelj.
4. Gojmir Krek, besedilo Josip Murn: Zvečer
(2/1903, 6. zv., str. 98).
Izvaja Komorni zbor RTV Slovenija, dirigentka Urša Lah.
5. Emil Adamič, besedilo Josip Murn: Prišla je jesenska noč (4/1904, 1. zv., str. 10).
Izvaja Komorni zbor RTV Slovenija, dirigentka Urša Lah.
6. Emil Adamič, besedilo Josip Murn: Pomladanska slutnja (4/1904, 2. zv., str. 21).
Izvaja Komorni zbor RTV Slovenija, dirigentka Urša Lah.
7. Benjamin Ipavec, besedilo Alojz Gradnik: Iz gozda so ptice odplule (4/1905, 5. zv., str. 57).
Izvajata Marko Fink in Nataša Valant.
8. Benjamin Ipavec: Scherzo za klavir
(4/1905, 6. zv., str. 61).
Izvaja Aci Bertoncelj.
9. Stanko Premrl, besedilo Simon Jenko: Lilije (6/1906, 2. zv., str. 24).
Izvaja Komorni zbor RTV Slovenija, dirigentka Urša Lah.
10. Benjamin Ipavec, besedilo Janko Pretnar: Menih
(6/1907, 5. zv., str. 51).
Izvajata Marko Fink in Nataša Valant.
11. Anton Lajovic, besedilo Aleksander Puškin, prev.
Cvetko Golar: Serenada (7/1907, 2. zv., str. 17).
Izvajata Marko Fink in Nataša Valant.
12. Benjamin Ipavec, besedilo Oton Župančič:
Božji volek (7/1908, 4.-5. zv., str. 40).
Izvajata Marko Fink in Nataša Valant.
13. Benjamin Ipavec, besedilo Oton Župančič:
Pomladni veter (7/1908, 6. zv., str. 64).
Izvajata Marko Fink in Nataša Valant.
14. Ivan Laharnar, besedilo Zvonimir Kosem:
Spomin (9/1910, 5. zv., str. 62).
Izvaja Komorni zbor RTV Slovenija, dirigentka Urša Lah.
15. Anton Lajovic, besedilo Apollon Majkov, prev. Cvetko Golar: Z daljnega je morja (9/1910, 6. zv., str. 73).
Izvaja Komorni zbor RTV Slovenija, dirigentka Urša Lah.
16. Josip Pavčič, besedilo Radivoj Peterlin: Kaj ve, misli?
(10/1911, 1. zv., str. 12).
Izvaja Komorni zbor RTV Slovenija, dirigentka Urša Lah.
17. Stanko Premrl: Sonatina za klavir
(10/1911, 3. zv., str. 25).
Izvaja Aci Bertoncelj.
18. Ferdinand Juvanec, besedilo Simon Gregorčič:
Izgubljeni cvet (10/1911, 4. zv., str. 47).
Izvaja Komorni zbor RTV Slovenija, dirigentka Urša Lah.
19. Emil Adamič, besedilo Josip Murn: Kot iz tihe zabljene kapele (10/1911, 6. zv., str. 69).
Izvajata Marko Fink in Nataša Valant.
20. Emil Adamič, besedilo Cvetko Golar: Bela breza je zdramila (11/1912, 3. zv., str. 31).
Izvaja Komorni zbor RTV Slovenija, dirigentka Urša Lah.
21. Josip Pavčič, besedilo Milan Pugelj: Če rdeče rože zapade sneg (11/1912, 5. zv., str. 53).
Izvaja Komorni zbor RTV Slovenija, dirigentka Urša Lah.
22. Viktor Šmigovc, besedilo Simon Gregorčič: V gaji
(11/1912, 6. zv., str. 40).
Izvaja Komorni zbor RTV Slovenija, dirigentka Urša Lah.
23. Emil Adamič, besedilo Valentin Spindler: Vasujejo
(11/1913, 5. zv., str. 40).
Izvaja Komorni zbor RTV Slovenija, dirigentka Urša Lah.