OLEG BUGAEV & ALEKSANDRA PAVLOVIČ

OLEG BUGAEV (VIOLONČELO) - ALEKSANDRA PAVLOVIČ (KLAVIR): CHOPIN... DIALOGI

Resna

Format: CD

Šifra: 112577

EAN: 3838898112577

12,41 EUR

 … DIALOGI
Aleksandra: Kaj nam svetuje izbor skladb, ki se skozi nas pretakajo, nas spreminjajo in se v nekem trenutku zazdi, kot da so med seboj povezane s čarobno nitjo? Ta tanka, nevidna nit med skladbami, v pavzah pa tisti dragoceni trenutki tišine so glas duše. Izbira programa je torej usoda …
Oleg: In ko sva izbirala program za zgoščenko, nisva opazila toliko vzporednic med skladbami in skladatelji, kot jih vidiva sedaj …
A.: Interpretacija skladbe je vedno odvisna od izvajalcev, a tudi od samega sosledja skladb. Če bi igrali le skladbe Chopina, bi bile drugače zaigrane, kot sedaj, ko sta ob njih še skladbi Debussyja in Kogoja. Prepletanje skladb različnih skladateljev ustvari drugačno vzdušje.
O.: Zdi se, kot da se vsi ti skladatelji med seboj pogovarjajo kljub dejstvu, da pripadajo različnim obdobjem glasbene zgodovine.
A.: Nastanejo nekakšni skriti dialogi med skladatelji … Čas potemtakem postane popolnoma nepomemben, kar potrjuje moj najljubši rek, da je čas samo človekov izum.
O.: Tako, sva že tam …
A.: Pa ne bi o tem? … Ne … Chopin je eno svojih zadnjih del, edino sonato za klavir in violončelo, posvetil svojemu prijatelju Franchommu, violončelistu, ki je bil ob njem v zadnjih trenutkih njegovega življenja.
O.: Res je. Pisal jo je celi dve leti in s prvim stavkom ni bil preveč zadovoljen. S Franchommom sta na koncertih izvajala le drugi, tretji in četrti stavek.
A.: …V prvem pa se zdi, kot bi brazgotine lomile ravnovesje glasbene oblike Nepopoln je …
O.: Kot smo nepopolni tudi mi sami. Sprejeti ga pač moramo takšnega, kot je in ga igrati brez posebne filozofije. Le tako bomo lahko prav v drobnih nepravilnostih in asimetrijah zaznali lepoto …
A.: Čisto naraven in neposreden pa je Chopin v Mazurkah op. 63, v njih ni nobenih brazgotin, so samo odsev njegove raznolike osebnosti: plemenitega, ponosnega in temperamentnega Poljaka, a hkrati naivnega, nežnega, nostalgičnega Francoza. Močna slovanska duša in nežna francoska dišava drobnih vijolic … „Eau de parfum“ …
O.: Ja, francoska umetnost je prepojena s čutnimi vtisi.
A.: Neverjetno, kako znajo Francozi močno delovati na naše čute, posebno na kožo. Mravljinci po telesu so me spreleteli, ko sem prvič brala Baudelaira, potem pa sem odkrila še Debussyjev preludij „Harmonies du soir“ …
O.: Glej … Že spet si udarila mimo, pa naju je prav to pripeljalo k „žalostnemu Pierrotu, ki se je užalil na luno …“, tako je Debussy namreč želel v podnaslovu imenovati svojo sonato.
A.: Ja, ob tem naslovu vidiš vse bizarne, nostalgične, groteskne koščke te sonate v čisto drugačni luči. Utrne se mi „Pierrot lunaire“ Arnolda Schoenberga …
O.: Kakšna močna prispodoba, ha? Sem vedel, da ti bo všeč. Cela sonata je močno teatralno-ekspresionistična.
A.: Pierrot … žalostni klovn, torej. Tak, kot je bil Kogoj v resničnem življenju: asocialen, ekscentričen, čudno oblečen, nerazumljen in obenem smešen. V njegovi glasbi je močno čutiti strašljivo usodo človeka brez lastnega imena.
O.: On sam je torej ekspresionistični junak in glasba nas popelje v njegov čisti, a bolni svet močnih zaznav.
A.: V njej je še nekaj zelo naivnega, glasbena oblika pa je krhka kot najnežnejši kitajski porcelan. Zanimivo, kako nam je domišljijski svet čudnih prispodob včasih veliko bližji in veliko bolj jasen od gole resničnosti … Ker sva že pri ekspresionizmu … Izbrala sem si tudi dve drobni kontrastni ekspresiji: Nemir in Zamaknjenost Vilka Ukmarja, mojega „someščana“ iz Postojne! In iz Postojne v Gorico, kjer je nastala »Goriške burje zgodbica«, ki jo je za naju napisal Marijan …
O.: Lahkotna, nostalgična, z elementi jazza …
A.: Obenem je še duhovita in nekoliko čudaška. Tako, kot smo po navadi glasbeniki … Ne najdem pa neke jasne povezave med naslovom in samo skladbo … Je pa naslov nedvomno povezan z nama in z najinim koncertom v Tolminu, ko je močan, divji veter ruval drevesa in odkrival strehe v Novi Gorici. Kot bi bilo takrat v glasni zgodbici goriške burje nekaj usodnega …
O.: Hm … Pa sva spet na začetku … Pri usodi, ki se z nami poigrava.
A.: Kot z lutkami …
O.: Malimi Pierroti …

 

Oleg Bugaev, ruski violončelist, solist Moskoncerta, nagrajenec številnih državnih in mednarodnih tekmovanj, je z odliko zaključil dodiplomski in podiplomski študij ter opravil magisterij na Državnem konservatoriju P. I. Čajkovskega v Moskvi. Njegovi profesorji: Aleksander Knjazev in Natalija Šahovskaja. S slovensko pianistko Aleksandro Pavlovič sodelujeta že vrsto let. O njej je med drugim povedal:
„Aleksandra je zelo posebna, je nenavaden človek tako v umetnosti kot tudi v življenju, zato ob igranju z njo čutiš zelo raznoliko paleto čustev, vedno znova odpira nove mejnike svojega talenta. Solistični pianizem se združuje z občudovanja vrednim, izjemnim občutkom in pazljivostjo do partnerja na koncertnem odru. Prav združitev teh dveh kvalitet je nujno potrebna za komornega glasbenika, če želiš doseči visoke, čudežne rezultate. Aleksandra zna ujeti frazo, z njo ni treba veliko diskutirati. Opredeliva osnovne stvari in enostavno igrava. Raje se pogovarjava z glasbo.“

Aleksandra Pavlovič, slovenska pianistka, nagrajenka državnih in mednarodnih tekmovanj, je z odliko zaključila dodiplomski in podiplomski študij na Državnem konservatoriju P. I. Čajkovskega v Moskvi. Njeni profesorji so bili: Lev Naumov, Vladimir Viardo in Andrej Diev. O Olegu je povedala : „Najlepše je z njim na odru. Vsakokrat, ko skupaj stopiva na oder, vem, da bom doživela nekaj izjemnega. Vsak koncert je zame plod najinega trenutnega navdiha, oba razmišljava, da človek ni nikoli enak. V glasbi je to še bolj izostreno, tako da je interpretacija posebno v duu vedno spremenljiva in minljiva. Njegov ton je presenetljivo topel, žameten, interpretacije pa izžarevajo brezpogojno ljubezen in so vedno iskrene in neposredne. Ob njem in njegovi „princesi“, kot pravi čelu, nehote postaneš boljši.“

 

 

SKLADBE:
Frederic Chopin (1810–1849)
Sonata za klavir in violončelo v g-molu, op. 65 (1848)
1. Allegro moderato
2. Scherzo
3.Adagio
4. Finale — Allegro

Mazurke op. 63 (1847)
5. Mazurka v H-duru, Vivace
6. Mazurka v f-molu, Lento
7. Mazurka v cis-molu, Allegretto

Claude Debussy (1862–1918)
Sonata za violončelo in klavir v d-molu (1915)
8. Prologue (Lent)
9. Serenade (Moderement anime)
10. Final (Anime)

Marij Kogoj (1895–1956)
11. Andante za violino in klavir Vilko Ukmar (1905–1991) Ekspresije za klavir (1954)
12. Nemir (Exitacion) — Presto
13. Zamaknjenost (Extase) — Adagio

Marijan Mlakar
14. Goriške burje zgodbica (2011) (
poslušaj!)