SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLO, DIRIGENT JÜRG WYTTENBACH: DIVISIONS - DELITVE

Resna

Format: CD

Šifra: 111013

EAN: 3838898111013

Jürg Wyttenbach - dirigent
Jürg Wyttenbach deluje kot pianist (bil je profesor za klavir na Akademiji za glasbo v Baslu), komponist in dirigent.
Dirigiral je več kot sto del priznanih komponistov 20. stoletja in sodeloval z orkestri, kot so Dresdenska filharmonija, Simfoniki Jugozahodnonemškega radia, Simfonični orkester Krakowa, Simfonični orkester RTV Slovenija, Ensemble Modern, Klangforum Wien, Ensemble recherche, Ensemble itineraire Paris …, ter na uglednih festivalih sodobne glasbe (Varšavska jesen, Musica Strasbourg, Pariška jesen, Glasbeni festival Luzern, Donaueschingen, Salzburške slavnostne igre, Wien Modern …).
Njegovi posnetki so bili trikrat nagrajeni z nagrado ''grand prix du disque'' v Franciji in nagrado, ki jo podeljujejo nemški glasbeni kritiki.
Kompozicijski opus sestavljajo poleg instrumentalnih skladb (''Execution ajournee'' za godalni kvartet, ''Lamentoroso'' za sopran in šest moških klarinetistov, ''Encore za igralko in čelista …) predvsem kompozicije, ki se ukvarjajo z različnimi oblikami glasbenega gledališča. Mesto Basel mu je leta 2003 podelilo nagrado za umetniške dosežke. Istega leta je dobil nagrado Združenja glasbenih umetnikov Švice.

Nina Prešiček – klavir
Nina Prešiček je diplomirala iz klavirja na Visoki šoli za glasbo v Stuttgartu ter končala podiplomski študij na Nacionalnem konservatoriju v Toulousu. Po končanem študiju je magistrirala na univerzi pariške Sorbone (smer muzikologija). Lani je v Parizu prejela štipendijo Mednarodnega sklada Nadie in Lili Boulanger.
Kot solistka in komorna glasbenica koncertira po Evropi in drugod (Kanada, ZDA, Afrika in Brazilija ...). Bila je gostja na festivalih Ludwigsburške grajske slavnostne igre, Varšavska jesen, Tribuna Beograd, glasbeni festival v Riu idr.
Sodeluje s številnimi skladatelji (Nina Šenk, Lojze Lebič, Janez Matičič, Nenad Firšt, Uroš Krek, Milko Lazar, Uroš Rojko, Larisa Vrhunc, Jürg Wyttenbach idr.) in tudi uveljavljenimi domačimi in tujimi glasbeniki (Matej Šarc, Aleš Kacjan, Igor Mitrovič, Mate Bekavac, David Hall Johnson, Mats Lidström, Patricia Kopačinska itd. ). Danes deluje kot predavateljica na Univerzi v Mariboru.

Dejan Prešiček - saksofon
Dejan Prešiček je svoje glasbeno izobraževanje končal na glasbeni akademiji v Frankfurtu ter v mojstrskem razredu Jeana-Marieja Londeixa v Bordeauxu.
Kot solist in komorni glasbenik je sodeloval na raznih festivalih (Festival Ljubljana, Ludwigsburške grajske slavnostne igre, Musica Strasbourg, Ars nova v Mainzu, Nova Antiqua v Kölnu, Musika Viva München, Varšavska jesen itd.) in igral v številnih koncertnih dvoranah po Evropi (London, Pariz, Berlin, Dunaj, Lizbona, Beograd, Zagreb idr.), Kanadi, ZDA in Braziliji. Kot solist je igral z orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Celjskim godalnim orkestrom, Ansamblom Slavko Osterc in Solisti beograjske Filharmonije. Snemal je za različne radijske in televizijske hiše (BBC London, Bavarski radio, Radio Nemčija, Jugozahodnonemški radio Stuttgart in Baden Baden, Radio Lizbona, Poljski radio, RTV Slovenija itd.) ter sodeloval pri snemanju številnih zgoščenk.
Je član kvarteta saksofonov ''4Saxess'' in Tria Slavko Osterc. Kot pedagog deluje na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani.
Liza Hawlina Prešiček - flavta

Flavtistka Liza Hawlina je končala študij na ljubljanski glasbeni akademiji. Kot solistka je sodelovala s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Celjskim godalnim orkestrom in Solisti Beograjske filharmonije. Kot komorna glasbenica je igrala na festivalih v Beogradu, Varšavi, Parizu, Minneapolisu in Riu de Janeiru. Sodelovala je s komponisti Marjanom Gabrijelčičem, Nenadom Firštom, Urošem Krekom, Milkom Lazarjem, Urošem Rojkom, Lariso Vrhunc, Witholdom Szalonkom (Poljska) idr. in nekatera njihova dela tudi krstno izvedla. Redno predava v sklopu Glasbenega poletja na gradu Podsreda in je članica Tria Slavko Osterc. Kot pedagoginja deluje na srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani in glasbeni šoli v Radovljici.

SKLADBE

Giacinto Scelsi: Kya za sopranski saksofon in sedem instrumentov (1959) (Poslušaj !)
1973. Prvič sem slišal glasbo Scelsija, aristokratskega meditativnega komponista, kot pravijo, ki živi v vzvišeni in zadržani odmaknjenosti. Sprva sem bil vznemirjen. Ti dolgi lascivni toni, ki se stiskajo ob mikrointervale. Pogrešam klasične parametre – polifonijo, ritmiko, razvoj, tradicionalno obliko. Pa vendar – nekje globoko me ta glasba gane. Kmalu me je prevzela in pripravljen sem se bil prepustiti tem valovom, vibracijam glasbe.
Poletje 1977. Prvo srečanje s Scelsijem. Prihod zjutraj. Sprejema šele popoldne. Pozno popoldne srečanje na njegovi sončni terasi nad Forumom Romanumom. Sam Scelsi, rimski bog z jasnimi očmi. Obožuje sonce, ugotovim kmalu. Najpomembnejša zanj je občutljivost kože, njena prožnost, voljnost. Koža, površina, ki diha, je vzburljiva, povzroča vibracije vsega telesa. Počasi dojemam njegovo glasbo. Glasba so toni na dotik, je tonska masa. Pomemben pulz, obtok pod kožo, tok glasbe. Intenzivnost, koncentracija. Toplota , pomembnejša od oblikovne in izrazne volje.
V začetku avgusta 1988. Scelsijev klic. Dal se je odpeljati k morju (sonce, koža). Potem novica o njegovi smrti. Smrt? Ne, zame je Scelsi v tem trenutku s svojim simbolom eno Ο. Simbol zatona in vstajanja, večni cikel, večno vračanje …
/Utrinki iz spominov Jürga Wyttenbacha na G. Scelsija /.

Jürg Wyttenbach: Divisions za klavir solo in devet godal (1964)
Divisions (delitev) je glasbeni pojem, ki so ga uporabljali v Angliji med 17. in 18. stoletjem, za improvizirano figuracijo kompozicije ali improviziranje celotne skladbe ob pomoči figuracije. V tem primeru pa še kot delitev in spojitev muzikalnega dogajanja; delitev na ritmično proste kadenčne dele kompozicije in nasprotje teh, strogo organizirane. Kar godalci odigrajo v linearnih pasažah, klavir povzame v obliki strnjenih akordov ali pa s pedalom daje odmev godalnim tonom. Vsi instrumenti so solistično obravnavani, dominirajo pa klavir in oba čela. Posebna značilnost in tudi težava pri interpretaciji te kompozicije pa je nenehno navzoči rubato. Delo Divisions je bilo napisano za koncert takrat ustanovljenega ansambla Camerata Bern in mojo bodočo soprogo, pianistko Janko Brun.
(besedilo: Jürg Wyttenbach)

Nenad Firšt: Concertino za flavto, altovski saksofon in orkester (2006)
Nenad Firšt (Zagreb, 1964) je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, in sicer kompozicijo pri prof. Danetu Škerlu in violino pri prof. Roku Klopčiču. Izpopolnjeval se je na mednarodnih tečajih za komorno glasbo in kompozicijo doma, na Madžarskem in v Franciji. Deset let je bil član zagrebškega godalnega kvarteta Sebastian, od leta 1988 je stalni dirigent Celjskega godalnega orkestra, na Zavodu Celeia Celje pa je umetniški vodja glasbene dejavnosti in Mednarodnega mladinskega pevskega festivala. Deloval je kot predsednik Glasbene mladine Slovenije, umetniški vodja Mednarodnega tabora GMS v Dolenjskih Toplicah in predavatelj na Mednarodnih poletnih tečajih klasične glasbe v St. Paulu v Avstriji. Na koncertih in festivalih v večini evropskih držav, Severni in Južni Ameriki, Avstraliji, Rusiji, Koreji in na Japonskem je bilo do sedaj predstavljenih več kot devetdeset Firštovih del. Njegove skladbe so izšle na avtorskem CD-ju v seriji "Ars Slovenica - Portreti slovenskih skladateljev", poleg tega pa še na dvajsetih ploščah uglednih glasbenikov in ansamblov. Prejel je več nagrad in priznanj, med drugimi Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani (za skladbo "III. godalni kvartet"), nagrado TEMSIG-a (za skladbo "Ateh") in Prešernovo nagrado občine Celje (za celostno podobo glasbenega ustvarjalca).

Concertino za flavto, saksofon in komorni orkester (2006) predstavlja solista v intenzivni soigri improvizacijske narave v prvem in ritmične, včasih virtuozne razgibanosti v drugem delu skladbe. Enotno glasbeno dogajanje je povzeto v solistični kadenci, tej pa sledi kratek bravurozni zaključek.
(besedilo: Nenad Firšt)

Franco Donatoni: Hot za saksofon in šest instrumentov (1989)
Prvi začetki  Donatonijeve glasbe  so po slogu vezani na glasbo Bartoka, Hindemitha in Stravinskega. Srečanje z italijanskim komponistom Brunom Maderno in udeležba na darmstatskih srečanjih sta ga zbližala z  avantgardo, ki je ne bo več zapustil. Skladba Hot, nastala na pobudo francoskega združenja saksofonistov AsaFra, je po besedah avtorja samega imaginarni jazz, ki je za poslušalca prepoznaven tako po njegovih ritmičnih strukturah in privrženosti improvizirani glasbi kot tudi po njenih imaginarnih spremembah.