THEOBALD BÖHM : OPUS - MARTIN BELIČ (FLAVTA) - IVAN FERČIČ (KLAVIR)

Resna

Format: CD

Šifra: 115066

EAN: 3838898115066

Flavtist Martin Belič in pianist Ivan Ferčič tudi na svojem skupnem albumu ohranjata radoveden glasbeni duh, ki ju žene k iskanju novih glasbenih svetov in navdihujočih novih partnerstev. O tem priča tudi album s posnetki opusa Theobalda Böhma - žlahtni izbor virtuoznih skladb, v katerih osrednje mesto pripada flavti.

Flavtist Martin Belič in pianist Ivan Ferčič izstopata v družbi najuspešnejših slovenskih glasbenikov mlajše generacije.
Martin Belič je po diplomi na mariborskem Konservatoriju študiral pri Ireni Grafenauer, Herti Mergl in Michaelu Martinu Koflerju na univerzi Mozarteum v Salzburgu. V času študija je bil zmagovalec vrste državnih in mednarodnih tekmovanj nato pa se je začel uveljavljati kot orkestrski, komorni in solistični glasbenik. Deloval je v več orkestrih kot flavtist in solist. Je redni član žirije na mednarodnem tekmovanju Theobalda Böhma v Münchnu.  Leta 2007 pa je postal flavtist enega najboljših evropskih orkestrov, Münchenske filharmonije pod vodstvom maestra Valerija Gergijeva.
Ivan Ferčič je glasbeno izobraževanje prav tako začel v Mariboru in na to študij nadaljeval pri Tatjani Ognjanovič na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Udeležil se je mednarodnih klavirskih šol in že zgodaj začel z rednimi solističnimi in komornimi nastopi. V času šolanja se je udeležil nekaterih mednarodnih in državnih tekmovanj. Prejel je nekaj zlatih plaket, konec junija 2009 pa je v Pragi zastopal  Slovenijo na prvem mednarodnem tekmovanju pianistov iz držav članic EU v organizaciji klavirskih pedagogov EPTA.
 

Flavtist, skladatelj in inovator Theobald Böhm (1794–1881) je zelo zaznamoval glasbeno zgodovino 19. stoletja.  Veljal je, ob Antonu Bernhardu Fürstenau (1792–1852), za najboljšega flavtista Nemčije oziroma po drugi oceni celo za najboljšega flavtista svojega časa, za »Paganinija na piščali«. Kot učitelj flavte je imel več kot 100 učencev, njegova šola flavte v Münchnu je slovela po vsem svetu. Enako kot drugi virtuozi takrat, npr. Niccolò Paganini (1782–1840) in Franz Liszt (1811–1886), je Böhm za svoje glasbilo tudi skladal in si s temi svojimi deli, ki so bistveno več kot samo romantična virtuozna lahka glasba, zagotovil častno mesto tudi med skladatelji 19. stoletja. Največji sloves pa si je pridobil kot pomemben izdelovalec glasbil svojega časa z iznajdbo po njem poimenovane Böhmove piščali (inovator pa je bil tudi na drugih področjih).
Od leta 1818 se je Theobald Böhm učil kompozicije pri dvornem kapelniku Petru von Winterju, ki je tako kot Beethoven in Schubert študiral pri Antoniu Salieriju na Dunaju, in teorije skladanja pri Josephu Grätzu, ki se je tako kot Carl Maria von Weber izučil pri Michaelu Haydnu v Salzburgu. Pri instrumentaciji je nekako od leta 1820 naprej nanj najbolj vplival prav tako Winterjev in Salierijev učenec, njegov prijatelj, dvorni kapelnik Joseph Hartmann Stuntz.
Theobald Böhm je zapustil 37 del z opusnimi številkami in 54 priredb brez njih, med njimi 26 priredb  za altovsko flavto v G. 20 del in ena priredba so napisani za flavto ob spremljavi orkestra ali klavirja. Opusi od 1 do 18 so bili napisani za konično leseno flavto stare konstrukcije, opusi od 19 do 24 za leta 1832 izumljeno konično  flavto z zaklopkami, predhodnico t. i. Böhmove flavte, opusi od 25 do 37 pa za leta 1847 izumljeno cilindrično kovinsko flavto, drugi model Böhmove flavte.                                                                                                                                                                                                                                                                               Iz predgovora Zbranih del Theobalda Böhma

SKLADBE:
1. Souvenir des Alpes No.5, Op. 31, Andante pastorale (poslušaj!)
2. Rondo à la Tarantella, Op. 34
3. Larghetto, Op. 35
4. Pot-pourri de valses de Schubert et d'autres compositeurs, Op. 18
5. Andante, Op. 33 
6. Grand Polonaise, D - Dur, Op. 16