JOSIPINA TURNOGRAJSKA IN MIROSLAV VILHAR

NA GLADINI SPOMINA

Resna

Format: Digitalno + CD

Šifra: 118210

EAN: 3838898118210

11,07 EUR

ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Radiem Slovenija – programom ARS izdaja digitalni album in CD z naslovom Na gladini spomina avtorjev Josipine Turnograjske in Miroslava Vilharja v izvedbi sopranistke Nine Kompare Volasko in pianista Klemna Golnerja. Predstavitvi albuma lahko danes ob 20. uri prisluhnete tudi v oddaji Komorni studio programa Ars Radia Slovenija. Avtorica in urednica oddaje je Tjaša Krajnc, ki je hkrati tudi urednica za komorno glasbo.

„Marčna revolucija leta 1848 se je v avstrijskih deželah iztekla brez občutnejših političnih sprememb. Neizbrisno pa je zaznamovala mnoge meščanske izobražence, ki so jo doživljali kot dijaki ali študentje. V njih je sprožila dvom v samoumevnost ustaljenega, večkulturnega sveta habsburške monarhije. Soočeni z valom nemškega nacionalizma, ki je segel tudi v urbana središča Avstrije, so začeli preizpraševati svojo narodno pripadnost. In mnogi so presenečeni odkrili, da pripadajo drugačni, do tedaj neopaženi narodni skupnosti, ki so ji nadeli ime Slovenija. Med njimi sta bila tudi dva ljubiteljska ustvarjalca, ki sta s svojimi pesniškimi in skladateljskimi deli začela iskanje lastnega literarnega in glasbenega glasu nove narodne skupnosti. Njuno delovanje je bilo motivirano z različnimi nagibi, pa tudi recepcija njunih del je bila pogojena z vlogo, ki sta jo imela v družbi 19. stoletja. Miroslav Vilhar (1818-1871) je s svojimi skladbami možato nastopil v javnosti. Čeprav je svoje življenje začel kot Friedrich Wilcher, sin notranjskega zemljiškega posestnika in trgovca, in je kot “der schöne Fritz” večji del mladosti in neuspešnega študija preživel ob meščanskih zabavah in škandaloznih avanturah v nemškem Gradcu, je po revoluciji našel stik s prebivalstvom rodne dežele in se - tudi pod vplivom Frana Levstika - posvetil širjenju slovenske narodne zavesti. Deloval je kot pesnik, politik in izdajatelj časopisa Naprej, ter za narodov blagor zastavil ime, premoženje in - zaradi kljubovanja cenzuri - celo svojo svobodo. Njegove vokalne skladbe, pri katerih je skoraj brez izjeme prispeval tako besedilo kot glasbo, so izraz njegovega političnega delovanja in izrazite panslovanske usmeritve. Mnoge so po vsebini blizu ljudski pesmi, v kateri je videl najčistejši izraz narodovega čustvovanja (npr. Ljubemu). V drugih pa ne moremo spregledati narodno-prebudniške vneme in meščansko idealiziranega poveličevanja domačijskega sveta (Planinarica, Slovenka). V glasbenem pogledu so Vilharjevi samospevi delo intuitivno ustvarjajočega ljubitelja z izjemnim glasbenim obzorjem. V svoj glasbeni izraz je povezal zelo raznolike glasbene vtise, še zlasti prepoznavno pa je njegovo navdušenje nad italijansko in nemško opero prve polovice 19. stoletja. Podobno bi lahko ugotovili za njegove klavirske skladbe. Tudi te so namenjene slovenskemu meščanskemu glasbenemu ljubitelju. Čeprav se je Vilhar tesno opiral na znane vzore iz avstrijske plesne glasbe, je poskušal dela lokalizirati s programskimi naslovi ali uporabo znanih, domnevno narodnih napevov. Povsem drugačna je bila usoda ustvarjalnosti Josipine Urbančič, poročene Toman (1833-1854), ki je objavljala tudi pod psevdonimom Turnograjska. Rojena je bila v premožni posestniški rodbini in bolje izkoristila možnosti za vsestransko izobrazbo. Pod vplivom svojega učitelja Lovra Pintarja se je navdušila za slovenstvo, z močno privrženostjo takrat še živemu ilirizmu. V izjemno kratkem času, ki ji je bil odmerjen, je njeno literarno ustvarjanje našlo pot do bralcev in doživelo ugoden javni odmev. Njene skladbe pa so z redkimi izjemami ostajale znane le ozkemu krogu sorodnikov in prijateljev. Zdi se, da so skoraj po pravilu nastale kot darilo ljubljenemu možu, Lovru Tomanu, tako da so prej delo zgledne zakonske žene 19. stoletja kot stvaritve emancipirane umetnice. Njeni samospevi, večinoma na moževa pesniška besedila, so kratke, prikupne priložnostne skladbice, ki so tako po kompozicijski plati kot po izvajalski zahtevnosti usidrane v svetu ljubiteljske salonske glasbe 19. stoletja. Njihova največja vrednost je v uporabi slovenskih besedil, ki so iz najintimnejših družinskih praznovanj slovenske meščanske družine Toman pregnala bohotno tujo glasbeno produkcijo. Njene drobne klavirske skladbe pa se - podobno kot Vilharjeve - tesno zgledujejo pri salonski plesni glasbi srednjeevropskih dežel. Napisane so vešče, z veliko mero sveže melodične invencije in še danes prepričajo s svojo še skoraj bidermajersko preprostostjo. Glasbena dela Miroslava Vilharja in Josipine Turnograjske so dragocen dokument glasbe, ki je ozvočala vsakdan slovenskega meščanstva v sredini 19. stoletja. So izraz slovensko govorečih Avstrijcev, ki so sicer želeli svobodno uporabljati svoj slovanski jezik, a njihovo glasbeno srce je še vedno ganila predvsem glasba, ki se ni bistveno razlikovala od glasbe v drugih deželah tedanje Avstrije,“ je o tem glasbenem albumu zapisal muzikolog dr. Aleš Nagode.


Nina Kompare Volasko

Sopranistka Nina Kompare Volasko je po končani Srednji glasbeni šoli v Ljubljani študirala solopetje na glasbenem konservatoriju v Birminghamu v Veliki Britaniji, kjer je leta 2002 z odliko diplomirala. Dve leti pozneje je končala podiplomski študij na Kraljevem glasbenem konservatoriju v Bruslju. Ob tem je končala tudi študij angleškega in latinskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V času študija je nastopila v različnih opernih vlogah, kot koncertna pevka in interpretka samospevov pa je s širokim repertoarjem del od zgodnjega baroka do sodobne vokalne ustvarjalnosti pogosto nastopila na odrih v Sloveniji, v različnih evropskih državah, v Kanadi in Združenih državah Amerike. Sodelovala je z različnimi vokalno-instrumentalnimi ansambli in orkestri, med drugim s Simfoničnim orkestrom in Big Bandom RTV Slovenija, s simfoničnim orkestrom mesta Birmingham in simfoničnim orkestrom Cantabile ter z različnimi komornimi ansambli. Nastopila je na različnih festivalih za komorno in za staro glasbo pri nas in v tujini. Za zgoščenko sodobne komorne glasbe belgijskega skladatelja Jana Van Landeghema je leta 2006 posnela cikel pesmi Quand la lune danse/Ko luna pleše, leta 2008 pa je pri Založbi kakovostih programov RTV Slovenija izšla njena zgoščenka slovenskih ljudskih pesmi Sijaj mi, sončece. Nina Kompare Volasko je že vrsto let uspešna pedagoginja solopetja: petnajst let je poučevala in vodila Pevsko šolo Glasbene matice v Ljubljani, pet let je poučevala solopetje na Umetniški gimnaziji Koper in tri leta vokalno tehniko na ljubljanski Akademiji za glasbo, danes pa je pevska pedagoginja na Glasbeni šoli Logatec.


Klemen Golner

Pianist Klemen Golner, po rodu iz Celja, se je učil igranja na klavir pri prof. Majdi Martinc in prof. Janezu Lovšetu na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Klavir je študiral na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Aciju Bertonclju, kjer je diplomiral leta 1997. V času študija je leta 1995 prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo za izvedbo Koncerta za klavir in orkester v d-molu, K. 466, Wolfganga Amadeusa Mozarta. Udeležil se je mednarodnih klavirskih tečajev Arba Valdme in Leonida Brumberga. Po diplomi iz klavirja je opravil leto specializacije na glasbeni akademiji Franza Liszta v Budimpešti pri prof. Balazsu Kecskesu. Že v času študija, od leta 1995, je začel sodelovati in igrati v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Od sezone 2012/2013 je redni član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, s katerim je že večkrat nastopil tudi kot solist. V ciklu Mozartine je januarja 2013 z orkestrom izvedel Mozartov Koncert za klavir in orkester v A-duru, št. 23, K. 488, oktobra 2017 pa je zaigral koncertno skladbo Prvi polet Blaža Arniča na koncertu ob 90-letnici Radia Slovenija v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Kot solist je izvedel klavirske koncerte Dittersdorfa, Bacha, Mozarta, Stravinskega, Šostakoviča, Rapsodijo v modrem Georga Gershwina, Ljubljanski koncert Emila Adamiča, Adinssellov Varšavski koncert ter praizvedel Romantični concertino Marka Munija Mihevca in Koncert za klavir in orkester Petra Kopača. Izvedel je vrsto solističnih recitalov v Sloveniji in drugih državah srednje Evrope, redno igra v ansamblu za sodobno glasbo Neofonija in drugih komornih zasedbah, posnel je tudi že več glasbenih albumov.

Vsebina

Št. Naslov Dolžina Poslušaj vzorec MP3 SD Audio HD audio
1 Zvezdice, Slovenske okroglice 13:04
0,69 EUR 0,89 EUR 1,29 EUR
2 Ljubemu 3:12
0,69 EUR 0,89 EUR 1,29 EUR
3 Sokolova potnica 3:44
0,69 EUR 0,89 EUR 1,29 EUR
4 Planinarica 3:10
0,69 EUR 0,89 EUR 1,29 EUR
5 Milice 5:22
0,69 EUR 0,89 EUR 1,29 EUR
6 Tri rožice 4:25
0,69 EUR 0,89 EUR 1,29 EUR
7 Spominčice 4:57
0,69 EUR 0,89 EUR 1,29 EUR
8 Zoridanka 2:38
0,69 EUR 0,89 EUR 1,29 EUR
9 Milotinke 4:41
0,69 EUR 0,89 EUR 1,29 EUR
10 Občutki 4:16
0,69 EUR 0,89 EUR 1,29 EUR
11 Zoranka 3:28
0,69 EUR 0,89 EUR 1,29 EUR
12 Naprej (polka) 3:28
0,69 EUR 0,89 EUR 1,29 EUR
13 Slovenka 2:27
0,69 EUR 0,89 EUR 1,29 EUR
14 Savelieder 10:07
0,69 EUR 0,89 EUR 1,29 EUR
15 Mazurka 3:04
0,69 EUR 0,89 EUR 1,29 EUR
16 Zdravljica 3:53
0,69 EUR 0,89 EUR 1,29 EUR
17 Valček v As-duru 1:22
0,69 EUR 0,89 EUR 1,29 EUR