Slovenski skladatelj, aranžer in dirigent Bojan Adamič (9. avgust 1912 – 3. november 1995) je bil resnično vsestransko nadarjen glasbenik, ki se je z enako predanostjo in veseljem ukvarjal z glasbo, kakor tudi s fotografijo: znani so na primer njegovi posnetki ptujskih kurentov. Povezava med vidnim in nevidnim je bila tako rekoč njegov drugi jaz – tisti, ki pripada senzibilnosti in notranjemu svetu. Ker je pisal skoraj vse glasbene zvrsti je njegov opus vsekakor temu
primerno velik. Bojan Adamič pa je bil tudi izvrsten pianist, kar mu daje mesto tudi v opusu glasbenih izvajalcev, ne le skladateljev. In to, da je bil »mojster«, pa je vezano tako na njegovo resnično vsestransko glasbeno mojstrstvo, kakor tudi na dogodek, katerega je sam opisal takole: »Menda je bilo to devetintridesetega leta, ko sem bil star 27 let. Takrat je izhajala knjižna zbirka Sodobniki in mojstri, jaz pa sem imel že svoj ansambel. S fanti smo vadili in vadili, vendar nikakor ni šlo.
Ko sem jih imel zadosti, sem jim zabrusil: » Sodobniki ste že, sodobniki, mojstri pa na noben način! Potem so me krstili za Mojstra in ime se me je brž prijelo.« Vsekakor pa je Bojan Adamič skladatelj, kateremu se z lahkoto priznava vse, kar pod 'mojster' razumemo: pa naj gre za njegovo popularno, jazz ali filmsko glasbo, ali pa šansone, popevke, koračnice ali komorne miniature.
Njegov najbolj prodoren čas skladateljevanja in ustvarjalnosti se je pričel po drugi svetovni vojni. Bil je že izkušen glasbenik, izredno pomemben za zgodovino slovenske zabavne glasbene scene, popevke in šansona – le kdo ne pozna napevov, kot so Čao Ljubljana, Ko boš prišla na Bled, Prelepa is bela Ljubljana, Prodajalka cvetja, Starec in morje, Školjka, Stari Mercedes, Ti si mi vse, pa šansone, med katerimi še pomnimo naslove Balada o človeku, Človek na sredi,
Romanca o delu … Zagotovo velja omeniti še njegovo scensko glasbo za gledališče: Bela krizantema (I. Cankar), Krčmarica Mirandolina (C. Goldoni), pa Šola za žene (J.-B. Molière) ter kar nekaj glasbe za drame W. Shakespeara – Romeo in Julija, Macbeth, Hamlet, Sen kresne noči in Richard III. Napisal je tudi tri balete (Moje ljubljeno mesto, Bela Ljubljana in Plesalka) ter en muzikal (Sneguljčica). Slovenski zbori poznajo njegovo ime po skladbah V Gorjah zvoni, Domov bom šel, pa po partizanskih
pesmih za zbor in orkester. Ne smemo spregledati njegove glasbe za radijske igre, med katerimi so legendarne Žogica Marogica, Brkonja Čeljustnik in Zvezdica zaspanka. Tista »resna« glasbena publika se ga zagotovo spomni po komornih delih (Mesečina na Travni gori za violino in klavir, Preludij za kitaro, Suita za harmoniko …) in skladbah za simfonični orkester (dva klavirska koncerta, Rapsodija, Suita za klarinet in godala, Sedem preludijev za klavir in orkester …).
Kakorkoli – glasba je postala njegova pot in njegova pot je ostala glasba.
Ko se sprehodimo po številnih posnetkih njegovih glasbenih mojstrovin, se nam zazdi, da iz skoraj vsake kompozicije razberemo nekaj njegovih osebnih značilnosti: zrno romantike in humorja, pa resnosti in zadržanosti, vsake toliko pa nekaj navihanosti, spogledljivosti in neposrednosti. Pesem Žvižga je kot popevka lahko sicer neopazna, vendar se prav nalezljivost žvižganja poda v Adamičev čas sodelovanja s Franetom Milčinskim – Ježkom, ki je za to hudomušno podoknico
prispeval besedilo. Revijalni zvok, ki nas oblije kot Rano popoldne, se v plesnem žanru dotika spominov in njegovega glasbenega navdušenja nad Glennom Millerjem in Tommyjem Dorseyem ter skritimi zvoki tedanjih dni. Tudi v 41°C vročine je pomemben tisti »hot« jazzovski zvok, s katerim se podpisuje kot izjemno gibčen in sodoben, koncertno in solistično obarvan skladatelj. Sopraniola je melodično iskriva in všečna kompozicija, s katero pa Adamič koketira bolj v 'swing revival', kakor pa v
standardne strukture – sploh zaradi orkestra in (sopran) saksofona, ki je nekje med Johnom Coltrainom, Charliem Parkerjem in Stanom Getzom. Adamič je napisal tudi musical z naslovom Sneguljčica, pesem s prav takšnim naslovom, pa se odlično poda v žanrsko strukturo pravljice – nekaj med filmom in opereto. Film. Več kot 200 njegovih partitur izžareva to njegovo nepopisno nagnjenje do filmske glasbe. Blues hrepenenja, partitura iz filma Ples v dežju, ga dela skladatelja filmskega glasbenega
jezika, skozi katerega tečejo podobe režiserja Boštjana Hladnika. Priredba istrske narodne Mafrina je igriva in sunkovita glasbena dogodivščina, medtem ko Pesem pocestnice kaže na njegovo dramsko/glasbeno moč kabareta in šansonjerskega okusa Edith Piaf. Tudi Pomlad ima nekaj zveneče-otožnega, če jo Adamič postavi v plesni orkester in vabljivo melodično linijo ženskega vokala, partitura Vodmatska roža pa se ponovno spogleduje z blues nostalgijo – zvok trobente pa nas spomni, da je bil Adamič
pravzaprav tudi sam trobentač. Energična in hudomušna Cik-cak polka se v hitrih tonih ksilofona sprehodi po navideznem plesišču vrtečih se veseljakov, popevka Iščemo očka pa skozi neverjetni apel spoji svet otroškega in odraslega pogleda na ta problem. Njegov Ribn'čan se odlično poda v čas slovenske popevke in njenih zlatih let, pesem pa je bila od svojega nastanka vedno izredno priljubljena. Priredba koroške narodne So še rož'ce u hart'lnu žauvave je dokaz, da je tudi narodna tematika
združljiva z dobro orkestracijo. Ko poslušamo Belo pravljico pa ne moremo mimo velikega poklona Adamičevim trpko zvenečim melodijam, ki so se zapisale v slovensko zabavno glasbo z velikimi črkami. Igriva, tista prava 'evergreenovska' glasba je Ko boš prišla na Bled – izredno všečna, lahkotna, prebrisana in 'catchy' v vseh pogledih. Adamič se skozi klavir v skladbi Serenada izraža kot Gershwin, a ostaja žanrsko izven muzikala in Broadwaya, kot šansonjer pa nas prepriča v pesmi Pomladi da,
sedaj pa ne. Kot barviti aranžer se podpiše pri skladbi Časopis, njegov Fičfirič pa nam postreže ponovno s humorjem, satiro in razposajenostjo, kar so bile pravzaprav tudi skladateljeve osebne poteze – tudi za pikolo. Dialog med klavirjem in trobento je prav takšen, kot bi se Bojan Adamič v sebi pogovarjal s svojima dvema jaz(z)oma, kar očara v skladbi Izgubljeni spomin, za katerega smo lahko prepričani, da je na koncu še kako najden. Vse pa se izpelje v Pomladno hrepenenje, s čimer ne moremo
in ne smemo mimo velike Adamičeve partiture za Čapov film Vesna – film, v katerem živijo vse sanje vseh pomladi vseh deklet, da lahko vsaj enkrat postanejo »vesne« v zvokih hrepeneče violine.
dr. Mitja Reichenberg
POSNETKI 1. ŽVIŽGA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.57 (Bojan Adamič / Frane Milčinski-Ježek / Bojan Adamič)
BETI JURKOVIČ, Plesni orkester Radia Ljubljana, dirigent BOJAN ADAMIČ, 1958 2. RANO POPOLDNE . . . . . . . . . . . . . . . . 3.03 (Bojan Adamič / Elza Budau / Bojan Adamič)
ELDA VILER, Revijski orkester Radia Ljubljana, dirigent BOJAN ADAMIČ
Opatijski festival 1970
3. 41°C VROČINE . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.37 (Bojan Adamič / Bojan Adamič)
Big Band RTV Slovenija, TADEJ TOMŠIČ – tenor sax, dirigent ŽARE PRINČIČ, 2012
4. SOPRANIOLA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.11 (Bojan Adamič / Bojan Adamič)
Big Band RTV Slovenija, PRIMOŽ FLEISCHMAN – sopran sax, dirigent ŽARE PRINČIČ, 2012
5. SNEGULJČICA iz muzikala Sneguljčica . . . . . 4.40 (Bojan Adamič / Pavel Golia, Jože Humer / Bojan Adamič) DUNJA SPRUK, Orkester slovenske policije, dirigent MILIVOJ ŠURBEK, 1996
6. BLUES HREPENENJA iz filma Ples v dežju . 3.56 (Bojan Adamič / Bojan Adamič)
Zabavni orkester Radia Ljubljana, dirigent BOJAN ADAMIČ, 1963
7. MAFRINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.29 (istrska narodna / Bojan Adamič)
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent BOJAN ADAMIČ, 1991
8. PESEM POCESTNICE . . . . . . . . . . . . . . 4.48 (Bojan Adamič / Bertolt Brecht – prev. Ervin Fritz / Bojan Adamič) DUŠA POČKAJ in ansambel BOJANA ADAMIČA iz TV oddaje “Niso samo rože rdeče”, 1968
Založba Sanje: CD Duša Počkaj - Šansoni
9. POMLAD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.38 (Bojan Adamič / Vera Kovarž / Mario Rijavec)
SONJA HOČEVAR, Zabavni orkester Radia Ljubljana, dirigent MARIO RIJAVEC , 1973
10. VODMATSKA ROŽA . . . . . . . . . . . . . . . 3.21 (Bojan Adamič / Bojan Adamič)
Plesni orkester Radia Ljubljana, PETAR UGRIN – krilni rog, dirigent BOJAN ADAMIČ, 1982
11. CIK-CAK POLKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.16 (Bojan Adamič / Bojan Adamič)
Orkester slovenske policije, JANEZ GOSTIŠA – ksilofon, dirigent MILIVOJ ŠURBEK, 2000
12. IŠČEMO OČKA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2.55 (Bojan Adamič / Ervin Fritz / Bojan Adamič)
SONJA GABRŠČEK, Revijski orkester RTV Slovenija, dirigent BOJAN ADAMIČ, Slovenska popevka 1970
13. RIBN'ČAN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.00 (Bojan Adamič / Marjan Stare / BojanAdamič)
BRACO KOREN, Zabavni orkester Radia Ljubljana, dirigent BOJAN ADAMIČ
Vesela jesen 1974 – Zlati klopotec
14. SO ŠE ROŽ'CE U HART'LNU ŽAUVAVE . . 3.16 (koroška narodna / Bojan Adamič)
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent BOJAN ADAMIČ, 1991
15. BELA PRAVLJICA . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.39 (Bojan Adamič / Kajetan Kovič / Bojan Adamič)
MAJDA SEPE, Zabavni orkester Radia Ljubljana, dirigent BOJAN ADAMIČ, 1974
16. KO BOŠ PRIŠLA NA BLED . . . . . . . . . 2.40 (Bojan Adamič / Frane Milčinski – Ježek / Bojan Adamič)
JELKA CVETEŽAR, Zabavni orkester Radia Ljubljana, dirigent BOJAN ADAMIČ, Retrospektiva slovenske popevke 1979
17. SERENADA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.27 (Bojan Adamič / Bojan Adamič)
Simfonični orkester RTV Ljubljana, ACI BERTONCELJ – klavir, dirigent BOJAN ADAMIČ, 1975
18. POMLADI DA, SEDAJ PA NE . . . . . . . . 3.38 (Bojan Adamič / Dušan Bižal / Bojan Adamič)
MERI AVSENAK in ansambel BOJANA ADAMIČA Slovenska popevka 1978 – Večer šansonov
19. ČASOPIS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4.04 (Marko Brecelj / Marko Brecelj / Bojan Adamič) (poslušaj!)
MARKO BRECELJ, Plesni orkester Radia Ljubljana, dirigent BOJAN ADAMIČ, 1974
20. FIČFIRIČ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.40 (Bojan Adamič / Bojan Adamič)
Orkester slovenske policije, DANA PAJK – pikolo, dirigent MILIVOJ ŠURBEK, 2000
21. IZGUBLJENI SPOMINI . . . . . . . . . . . . . 3.06 (Bojan Adamič / Bojan Adamič)
Plesni orkester Radia Ljubljana, SILVESTER STINGL – klavir, PETAR UGRIN – trobenta,
dirigent BOJAN ADAMIČ , 1982
22. POMLADNO HREPENENJE iz filma Vesna . . . 5.26 (Bojan Adamič / Jaka Pucihar)
Simfonični orkester RTV Slovenija, ANJA BUKOVEC – violina, dirigent EN SHAO, 2009
Založba Hommage Records: CD Chameleon
Posneto v studiih RTV Slovenija v letih od 1958 do 2012
