DSZG 2017: POPEVKA - POP ROCK

Nuška Drašček je ena najbolj priljubljenih slovenskih pevk, ki občinstvo navdušuje s svojim glasom, odrsko prisotnostjo ter izredno širokim repertoarjem, ki sega vse od opere do jazza, bluesa, popa, gospela, muzikala in šansona. Po devetih letih je izdala nov samostojni album - tokrat s francoskimi šansoni, s katerimi je zaslovela Edith Piaf in s katerimi Nuška že nekaj let navdušuje na koncertnih odrih. Želja po zgoščenki s takšno tematiko se je z vsakim koncertom povečevala, saj so bili odzivi publike resnično navdihujoči. Na zgoščenki lahko prisluhnete Nuškinemu izboru šansonov, ki jih povezujejo v slovenščino prevedene pesmi Jacquesa Preverta v interpretaciji Borisa Cavazze.
Naslov "Re-Belle" ima dvojni pomen: na eni strani opisuje Edith Piaf, "upornico", svobodno žensko, La Piaf, ki je živela po svojih pravilih in s silovitostjo "končnosti"; rdeča nit njene umetnosti je ljubezen, ki je tudi "l'oiseau rebelle, que nul ne peut t'apprivoiser" ("uporniška ptica, ki je nihče ne more udomačiti" - vzeto iz Habanere, najbolj znane arije iz opere Carmen G. Bizeta, ki je tudi ena najljubših opernih vlog Nuške Drašček in katere zgodbo opiše zadnja skladba na zgoščenki). Po drugi strani pa naslov "Re-Belle" pomeni "ponovno lepa", s čimer namiguje na ponovno obujene in minimalistične aranžmaje njenih skladb.

Glasbeno pot je začel leta 1973 v Crikvenici. Že leta 1974 je s skupino Vivak izdal ploščo s pesmima Listopad in Balada o novome, na kateri se je predstavil kot skladatelj. Star komaj 20 let je v rojstni Crikvenici s še nekaj kolegi soustanovil legendarno klapo Crikvenica. V tistem času si je nabral veliko izkušenj, ki so mu prišle prav tudi pri delu s klapo Solinar, ki deluje že nekaj let. Bil je tudi član skupine Liburni. Na Reki je končal glasbeno akademijo in se leta 1980 preselil v Piran ter se za dve leti priključil skupini Faraoni. Leta 1984 se je na povabilo Danila Kocjančiča pridružil skupini Bazar, s katero je posnel eno vinilno ploščo. Danilo Kocjančič je bil njegov prvi slovenski mentor – Slavko je namreč leta 1984 prvič v slovenskem jeziku odpel pesem Tina, ki je postala veliki hit. Leta 1994 se je ponovno pridružil skupini Faraoni, s katero je ostal do preloma tisočletja, nato pa se je odločil za samostojno kariero. Večkrat je zmagal na festivalu Melodije morja in sonca. Od leta 2011 si kot umetniški vodja festivalu prizadeva vrniti nekdanji blišč.