Na Škofijski klasični gimnaziji Ljubljana je glasba zelo pomembna – tudi zato na šoli deluje kar pet zborov, katerih pevci tudi po maturi sooblikujejo slovensko zborovsko zvočnost. Pevsko najbolj nadarjena in sposobna dekleta so zbrana v Dekliškem zboru sv. Stanislava pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič. V njem vsako šolsko leto muzicira približno 40 deklet, starih od 15 do 18 let. Ker pa se 4. letnik od gimnazije vsako leto poslovi,
se vsak september zamenja tudi tretjina pevk in delo se spet začne – na začetku. Tako lahko med temi posnetki najdete pevke in prerez glasbenega repertoarja kar štirih gimnazijskih generacij.
Visoko zastavljene cilje zbora razkriva tudi njegov program, v katerem lahko najdemo številne krstne izvedbe sodobnih slovenskih in tujih del – na primer kompozicije Godec pred peklom Damijana Močnika in slovensko premiero Misse none za ženski zbor in klavir (madžarskega) skladatelja Györgya Orbana.
Dekliški zbor sv. Stanislava rad sega po priredbah in obdelavah ljudske glasbe pa tudi po vokalno-instrumentalnihdelih, kot sta bili Missa Sancti Aloysii/Maša na čast sv. Alojziju Michaela Haydna in Messe des pęcheurs de Villerville/Maša villervilskih ribičev Gabriela Fauréja in njegovega učenca Andréa Messagerja. Seveda pa v programu ne manjkajo klasične mojstrovine svetovnega glasbenegarepertoarja, priredbe zimzelenih melodij in pop uspešnic.
Zbirka priznanj in nagrad Dekliškega zbora sv. Stanislava je prava zakladnica in v njej se prav gotovo najbolj blešči pokal srebrne vrtnice evroradijskega tekmovanja zborovskih posnetkov Let the Peoples Sing/Naj narodi pojo 2009 v Oslu, kjer je dekliški ansambel zmagal kot predstavnik Radia Slovenija – prve štiri skladbe te škatlice z glasbo izvirajo prav s tega tekmovanja. Zlata priznanja in prva mesta pa je zbor osvojil tudi na državnem tekmovanju mladinskih zborov
v Zagorju (2002, 2004, 2006 in 2008) ter na mednarodnem zborovskem merjenju v Celju (2001 in 2007).
Domače, gimnazijsko okolje in pa širše, slovensko, ponujajo zboru nič koliko priložnosti za nastope, ob tem pa so se dekleta predstavila tudi na odrih v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Veliki Britaniji, na Hrvaškem, Slovaškem, Švedskem in Norveškem.
Kot okretno pevsko telo je zbor dobrodošel tudi na seminarjih – tako je leta 2009 sodeloval na seminarju vokalnega popa s Fredom Sjřbergom in na Evropskem tekmovanju mladih zborovodij v Ljubljani odigral vlogo enega (in edinega srednješolskega) izmed petih študijskih zborov. Ansambel snema tudi za arhiv Radia Slovenija.
Dekliški zbor sv. Stanislava je eden najobetavnejših slovenskih zborov, in če ste ga že doživeli, boste lahko tudi sami potrdili, da je prijeten tako za uho kot tudi za – oko.
Helena Fojkar Zupančič v zborovodstvu združuje eno najidealnejših kombinacij: solopevsko in glasbeno-pedagoško znanje. Njeno poznavanje človeškega glasu in izbran pristop do pevcev pa dokazujeta tudi izpiljena vokalna tehnika in izjemno kultiviran zvok zborov, ki jih vodi: Dekliški zbor sv. Stanislava, Zbor sv. Nikolaja Litija ter Ženski zbor Mens Sonora. Ob naštetih ansamblih sodeluje in snema tudi s Komornim zborom RTV Slovenija.
Helena Fojkar Zupančič je na več tekmovanjih prejela nagrade za najboljšo zborovodkinjo (na Mednarodnem
zborovskem tekmovanju Riva del Garda v Italiji leta 2009 in Državnem tekmovanju otroških in mladinskih zborov v Zagorju leta 2002) ter najboljšo zborovodkinjo debitantko (na Tekmovanju slovenskih pevskih zborov v Mariboru leta 2003). Med njenimi priznanji pa najdemo tudi nagrade za najboljše izvedbe gregorijanskega korala ter renesančne, romantične in sodobne zborovske literature in ljudske pesmi.
Izmed uspehov, ki jih je Helena Fojkar Zupančič dosegla z Dekliškim zborom sv. Stanislava, naj omenimo le najdragocenejše: zmaga na evroradijskem tekmovanju zborovskih posnetkov Let the Peoples Sing/Naj narodi pojo leta 2009 v Oslu, absolutna zmaga na Državnem tekmovanju v Zagorju leta 2008 in absolutni zmagi na Mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju leta 2007 in leta 2001. Z Zborom sv. Nikolaja Litija je največje uspehe dosegla na tekmovanjih Naša pesem v
letih 2003 in 2005, z Zborom Gimnazije Litija pa na Državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ( 2006) ter na Mednarodnem zborovskem tekmovanju Riva del Garda v Italiji (2009). V letih 2004, 2007, 2008 in 2009 je vodila tudi
Slovenski otroški zbor. Skupaj z omenjenimi zbori se lahko pohvali že z več zgoščenkami.
V interpretacijah Helene Fojkar Zupančič lahko doživljamo ‘zgovornost glasbe’ – tisto, ki je bila na začetku ob združitvi besede in glasbe in na katero številni zborovodje tako radi pozabljajo. Zaradi svojih uspehov, znanja in sposobnosti ter bogatih izkušenj je zelo priljubljena pri pevcih, prav tako pa zaželena ocenjevalka na zborovskih tekmovanjih in predavateljica na seminarjih za zborovodje šolskih zborov ter na tečajih
za cerkvene glasbenike.
Brigita Rovšek
Pesmi:
1. Da lipa ma! Ke bëj na jë? (v živo)
slovenska ljudska
2. Ave Maria (v živo)
Ambrož Čopi (1973)
3. Lauda Sion (v živo)
György Orbán (1947)
4. Ne óuri, ne sejaj (v živo) (poslušaj!)
slovenska ljudska
Solo: Mirjam Strmole, Sara Bitenc, Laura Bohinc
5. Bog daj, Bog daj
slovenske ljudske melodije iz Bele Krajine
Solo: Katarina Lotrič
6. Igraj kolce
slovenska ljudska iz Bele Krajine
Solo: Nada Kavčič, Katarina Lotrič, Marija Erjavec, Manca Oberstar
7. Traw nč so žie zalien
slovenska ljudska
8. Och, jungfrun hon gĺ i ringen
švedska ljudska
Robert Sund (1929)
9. Värmlandsvisan
švedska ljudska
10. Las Amarillas živo/live
mehiška
11. Der Wassermann (Justinus Kerner)
(iz Romanzen II, op. 91, št 3) (v živo)
Robert Schumann (1810 – 1856)
12. Kyrie
Hugo Hammarström (1891 – 1974)
13. Salve Regina
Javier Busto (1949)
14. Kralj (Lara Simona Taufer)
Damijan Močnik (1967)
15. Vihar (Srečko Kosovel)
Marijan Lipovšek (1910 - 1995)
16. Čas (Jakob Šešerko)
Lojze Lebič (1934)
Solo: Maja Škufca, Sara Bitenc, Maja Horvat
17. V Ljubljano (Svetlana Makarovič)
Ati Soss (1930 – 1986),
18. Čez tisoč let (Gregor Strniša) (poslušaj!)
Jure Robežnik (1933)
