SVEŽE

Zborovska

Format: Digitalno

Šifra: 118623

EAN: 3838898118623

Sveže

Skladbe v zbirki posnetkov z naslovom Sveže so na zborovskih koncertih akademije za glasbo Univerze v Ljubljani doživele svoje prve izvedbe, akademija pa je spodbudila tudi nastanek številnih izmed njih. Novosti študentov kompozicije in mladih skladateljev so tako nastale za slovesnost ob 500. obletnici protestantizma in reformacije, ob 90. obletnici skladatelja Jakoba Ježa, na natečaju Glasba zaprtih ust in po drugih naročilih za tekmovalne in koncertne izvedbe.

Teja Merhar (roj. l. 1994) je svojo skladbo Nu pujte, pujte, vsi ljudje napisala leta 2017 za mešani zbor, orgle in trobilni kvintet, napev pa je priredila po prvi slovenski protestantski pesmi, ki jo je napisal Primož Trubar. Isti Trubarjev napev je v kombinaciji z Gallusovo Musico noster amor uporabil Matej Kastelic (roj. l. 1994) v svojem delu Nu puite, Musica noster amor iz leta 2018, ki je bilo na internem natečaju za zborovsko novost akademije za glasbo izbrano za izvedbo na koncertu ob obletnici skladatelja Jakoba Ježa. Na koncertih so doživela prvo izvedbo tudi starejša dela, med njimi Missa cluster no. 1 (iz l. 2010, rev. 2018) za mešani zbor in orgle skladatelja Maksa Strmčnika (roj. l. 1948). Kot namiguje že naslov, je skladatelj glasbene temelje postavljal na zvočnih grozdih, ki jih v vsakem izmed treh mašnih stavkov gradi in uporablja nekoliko drugače. Bolj umirjena stavka Kyrie in Agnus Dei sta zaznamovana s postopnim grajenjem clustrov, ki izvirajo iz enega tona, Sanctus pa prinaša kontrast s svojimi živahnimi ritmičnimi vzorci, v katerih se zvočni grozdi nizajo drug za drugim.   
V izbor skladb so se uvrstila tudi štiri dela, ki so nastala leta 2021 na znanem natečaju Glasba zaprtih ust. Na pobudo dirigenta Sebastjana Vrhovnika je akademija za glasbo med svetovno pandemijo ustvarila razpis, s katerim je želela glasbene ustvarjalce spodbuditi k raziskovanju človeškega glasu brez uporabe besedila in zlogov, z zaprtimi usti (bocca chiusa). Osemnajst skladateljev je na razpis prijavilo kar sedemindvajset skladb za različne zborovske zasedbe, nagrajena in izbrana dela pa so bila predstavljena na koncertu, ki je glasbenikom vlil upanje v vrnitev skupnega muziciranja. Prvonagrajeni Matej Kastelic je ustvaril skladbo B. C. Etude No. 19, drugo nagrado je prejela Tina Hostnik (roj. l. 1998) z delom Izgubljeno v maski, tretjo pa sta si delila Federica Lo Pinto (1997) s skladbo Cenere ter Tilen Slakan (1993) s Stello Caeli. Poleg njih je v zbirki še delo Uršule Jašovec (1986) (V)dih oceana, ki je bilo skupaj s petimi drugimi deli priporočeno v izvedbo.

Tilen Slakan je v obdobju študija več svojih del posvetil Sebastjanu Vrhovniku in Komornemu zboru akademije za glasbo. Njegova priredba ljudske Ko bi le vedela, mamica vi je nastala za nastop na 25. tekmovanju Naša pesem v Mariboru leta 2018, na katerem je zbor osvojil absolutno 2. mesto in dobil nagrado za najboljšo izvedbo priredbe ljudske pesmi, skladatelj pa je za svoje delo prejel tudi nagrado za najboljšo novost. Leta 2022 je zasedbi posvetil sakralno delo Ave Maria; zbor ga je na izvedel na adventnih koncertih z naslovom Rorate Caeli v Karlovi cerkvi na Dunaju in Bettetovi dvorani v Ljubljani.         

Poleg skladb za mešane zborovske zasedbe je tudi dekliški zbor od svojih začetkov ozvočil številna nova dela. Skladateljica Klara Mlakar (roj. l. 1999) je za tekmovalni nastop zbora na 27. Naši pesmi leta 2022 uglasbila molitev Bogodorice Djevo in zanjo prejela priznanje za obetavno skladateljico do 25 let, zbor pa si je z nastopom pripel zlato plaketo. Klara Mlakar, ki pri svojem delu najraje raziskuje zmožnosti človeškega glasu in subtilne glasbene strukture, je v pozneje prejela še več skladateljskih nagrad. Skladateljski natečaj Aegis carminis je leta 2021 ob veliki pridobitvi novih orgel v koprski stolnici umetnike spodbudil k ustvarjanju za zbor in orgle. Klara Mlakar je s svojima skladbama osvojila 1. nagrado in priporočilo za izvedbo, 3. nagrado in priporočilo za izvedbo pa je za svoji skladbi prejel Gašper Jereb (roj. l. 1985). Priporočeno delo Cantate domino Klare Mlakar in nagrajeni Sanctus Gašperja Jereba sta v izvedbi dekliškega zbora zaživela na koncertu, za katerega je ob posebni priložnosti nastalo še nekaj drugih glasbenih del. Damijan Močnik (roj. l. 1967) je svojo Misso Sancti Francisci Assisiensis priredil za visoke glasove, violino in orgle. Mašni ordinarij je glasbeno utemeljil na Hvalnici stvarstva, ki jo je leta 2013 napisal na besedilo sv. Frančiška Asiškega, posamezni stavki pa so prepleteni s preprosto, ekspresivno in živahno melodiko, v kateri skladatelj namenja poseben poudarek domiselnim ritmičnim vzorcem.

K obogatitvi zbirke del za ženski zbor je prispevalo tudi sodelovanje z oddelkom za kompozicijo, saj so v obdobju študija ustvarili dela za dekliški zbor številni mladi skladatelji. Uršula Jašovec je na besedilo Svetlane Makarovič leta 2012 napisala skladbo Coprnica Zofka in med spevne melodije skrila slikovite zvočne efekte, leta 2020 pa jo je preoblikovala še v samospev. Leta 2013 je na koncertu prvič zazvenela tudi skladba Alumeris, ki jo je za dekliški zbor, harfo in violončelo ustvaril Anže Rozman (roj. l. 1988). Skladatelj, ki se že od nekdaj navdušuje nad filmsko glasbo in se je do danes z delovanjem na tem področju že uveljavil na svetovni ravni, je koncertno skladbo oblikoval z zvočnim barvanjem in uporabo tekstur, neobičajnih za klasično zborovsko umetnost.

Ob tem v raznovrstni repertoar dekliškega zbora sodijo priredbe ljudskih pesmi, ki skladateljem pomenijo okvir za preizkušanje svoje ustvarjalnosti. Matic Romih (roj. l. 1996) je slovensko ljudsko Ena ptička priletela priredil za nastop dekliškega zbora na tekmovanju Naša pesem. Zaradi takratnih omejitev je bilo prestavljeno na naslednje leto, ta radoživa, a dovršena skladba pa je zato leta 2021 oživela na koncertu dekliškega zbora z naslovom Naša pesem.

Zborovska dejavnost na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani

Petje v zboru je vir številnih pozitivnih učinkov na posameznika, skupnost in kulturno dediščino – od razvijanja veščin glasbenega izvajanja in poslušanja, premagovanja strahu pred nastopanjem in učenja socialnih spretnosti sodelovanja v skupini do ohranjanja glasbenega izročila in spodbude za njegov razvoj. Zaradi naštetih prednosti zborovsko petje ni samo prostočasna dejavnost, temveč je uvrščeno tudi na najvišjo raven institucionaliziranega glasbenega izobraževanja pri nas; s tem bodočim profesionalnim glasbenikom omogoča še bolj poglobljen glasbeni in osebnostni razvoj.

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani s svojimi zborovskimi zasedbami že vrsto let sooblikuje koncertno in tekmovalno glasbeno življenje v Sloveniji in tujini ter poleg izvajanja raznovrstne zborovske literature spodbuja tudi nastajanje novih zborovskih del. Koncerti mešanega, dekliškega in komornega zbora so redni del programa koncertnih ciklov akademije za glasbo, zbori pa prav tako aktivno sodelujejo na festivalih, mednarodnih simpozijih, zborovskih tekmovanjih in večjih glasbenih produkcijah, tako doma kot v tujini. Pevski repertoar redno vključuje glasbene novosti uveljavljenih in obetavnih mladih skladateljev, posebno spodbudo kompozicijskim ustvarjalcem pa je leta 2021 pomenil natečaj Glasba zaprtih ust, ki ga je akademija za glasbo izvedla med večmesečnim premorom koncertnega življenja zaradi pandemije. Zbori na koncertih pogosto ne postavljajo v ospredje le mladih skladateljev, temveč dajejo prostor na odru tudi študentom zborovskega dirigiranja in perspektivnim pevskim solistom.

Bogata koncertna dejavnost vseh treh zborov akademije za glasbo je bila v prejšnjih desetletjih shranjena na številnih zvočnih posnetkih, ta antologija pa poslušalcem ponuja vpogled v to obsežno zakladnico. Nabor je razčlenjen v štiri poglavja, v katerih se predstavljajo novosti slovenskih skladateljev, slovenska ljudska in umetna zborovska glasba ter izbrana dela svetovnega zborovskega repertoarja.

O izvajalcih

Mešani pevski zbor z dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom sestavljajo študentke in študenti različnih študijskih smeri – bodoči glasbeni pedagogi, pianisti, organisti, skladatelji, dirigenti, kitaristi, cerkveni glasbeniki, solopevci – in deluje v okviru rednega študijskega programa. Ob samostojnih koncertih so nastopili tudi v sodelovanju z drugimi slovenskimi in tujimi glasbenimi zasedbami (Akademskim pevskim zborom Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani, Mešanim pevskim zborom Viva Brežice, Orkestrom Slovenske vojske, Orkestrom Slovenske policije, Slovenskim narodnim gledališčem Opera in balet Maribor, zborom zagrebške Akademije za glasbo, zborom tržaškega Konservatorija Giuseppa Verdija ...).

Dekliški pevski zbor že vse od nastanka v študijskem letu 2009/2010 vodi prof. Marko Vatovec. Zbor združuje študentke oddelkov za glasbeno pedagogiko, dirigiranje in sakralno glasbo, namenjen pa ni le koncertni dejavnosti, ampak tudi praktičnemu delu študentov naštetih smeri. Redno se predstavlja na abonmajskih koncertih in mojstrskih tečajih, njegov zadnji opaznejši uspeh pa je bila zlata plaketa na državnem zborovskem tekmovanju Naša pesem leta 2022 v Mariboru.

Komorni zbor je na akademiji za glasbo nastal zaradi želje in potrebe po kakovostnem zborovskem izvajalskem telesu, ki lahko sega po zahtevnejši literaturi in dosega višjo poustvarjalno raven. Pod vodstvom dirigentov Sebastjana Vrhovnika in Marka Vatovca je redno nastopal ob različnih priložnostih, kot so mednarodni simpoziji, ki jih je organizirala akademija za glasbo, in koncerti v sklopu njenega abonmaja. Predstavil se je tudi na različnih festivalih (Celjski festival mladinskih in otroških zborov, Musica Danubiana, Festival Bled, Fränkische Musiktage ...) in premierno izvedel več del slovenskih skladateljev (Marka Mihevca, Maksa Strmčnika, Ivana Florjanca, Črta Sojarja Voglarja, Tomaža Sveteta, Ambroža Čopija, Mateja Kastelica, Tilna Slakana, Federice Lo Pinto). Leta 2018 je na 25. državnem tekmovanju Naša pesem prejel zlato plaketo in zasedel absolutno 2. mesto, v prejšnjih letih pa je kot gostujoči zbor nastopil na uglednih koncertih v Brunecku, Briançonu in na Dunaju.