SRČNO

Zborovska

Format: Digitalno

Šifra: 118654

EAN: 3838898118654

V sodelovanju z Radiem Slovenija - Programom Ars, kot enim od bogatih plodov praznovanja 60-letnice programa, izdajamo digitalni album Dekliškega zbora Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani z naslovom Srčno.

O albumu

Povezovalna moč ljudske glasbe se je v zgodovini že večkrat izkazala za izjemno pomemben narodotvorni element – tudi pri nas. Čeprav so Slovenci stoletja živeli pod različnimi vladavinami, so s skupnim jezikom vzdrževali svoj občutek pripadnosti, prav petje pesmi v slovenščini pa je pomenilo eno opaznejših oblik izražanja nacionalne identitete. Ljudska pesem je tako dolga leta gradila svoj razvoj na ustnem izročilu, z vzponom meščanstva pa njena ljudska preprostost pogosto ni več zadovoljevala tedanjih estetskih narodnoidentifikacijskih potreb in je zato prestopila na področje umetnostne glasbe. Glasbeni ustvarjalci so v njej našli osnovo za kompozicijsko nadgradnjo in jo bolj ali manj prilagodili potrebam časa. Najosnovnejša oblika tega procesa je harmonizacija, kompleksnejše pa so umetelne priredbe in koncertantne obdelave, v katerih ljudska pesem postane le vir skladateljevega kompozicijskega navdiha. Čeprav skladatelj zajema tudi iz ritma ter melodije napeva, je njegovo delo umetniško svobodnejše, najbolj zvest pa ostaja interpretaciji besedilne predloge. Bogata ljudska glasbena dediščina vse do danes navdihuje skladatelje, vpogled v njihovo dosedanje delo pa pomenijo izbrane ljudske priredbe, ki so v zadnjih petih letih obogatile koncertni repertoar dekliškega zbora.

Ciril Cvetko (1920–1999) je leta 1952 ustvaril vokalno suito Prleško gostüvanje za soliste in zbor, ki temelji na prleški ljudski motiviki in poslušalca z glasbo popelje v čas prleških običajev ob večdnevnem poročnem slavju. Iz geografsko bližnjega območja je navdih zajemal Ambrož Čopi (1973), ki je uglasbil prekmursko San se šetao, ganljivo ljubezensko izpoved para, ki ga ločuje velika razdalja med Dunajem in širokimi domačimi polji. S podobno usodo se srečuje tudi par v ljudski pesmi Vöra bije iz prekmurskega kraja Črešnovci. Izpoved ljubezni dekleta, ki se v iskanju boljšega življenja odpravlja v Ameriko, je umetniško priredil Radovan Gobec (1909–1995). Pesmi o bolečini ob slovesu ljubljenega so nastajale tudi na zahodnem delu slovenskega območja, ena najbolj prepoznavnih je Petelinček je zapieu iz Trinka v Benečiji. Za ženski zbor jo je leta 2016 priredil Andrej Makor (roj. l. 1987).

V obdobju, ko je bila ljudska pesem med ljudmi najbolj živa, je vsakdanja opravila pogosto spremljalo petje in tako je v številnih pesmih tudi vsebina odsevala takratni vsakdanjik. Aj, zelena je vsa gora izvira iz Bele Krajine, v kateri se je vse do danes ohranilo izročilo belokranjskega kola, povezano z verovanjem, da nenehno nadaljevanje in ciklično prepletanje obvarujeta pred zlimi duhovi, saj zanje v glasbi brez premora ni prostora. To izročilo je Uroš Krek (1922–2008) kot poznavalec ljudske glasbe ohranil v svoji priredbi, v kateri ne pretrga glasbenega toka vse do zadnjih taktov, saj nove kitice vpleta v prejšnje, še preden se te končajo. Izjemen poznavalec in ljubitelj ljudskega je bil tudi Emil Adamič (1877–1936), ki je avtor številnih ljudskih priredb. Goriška ljudska Oj, le sijaj, sijaj, sonce je le ena izmed številnih različic ljudskega napeva na besedilo o delovnih opravilih, ki spremljajo sončni vzhod in zahod.

Izjemno priljubljeno območje, iz katerega izvira obsežni ljudski repertoar, sta zahodni del današnje Slovenije in zamejsko območje. Ambrož Čopi je snov za svoj cikel Mile mi moje ten doma zajemal iz petih istrskih pesmi o ljubezni, med katerimi so v izboru prve tri – Jes ti bon kipila, La c'e il mio amor in Kemu si dala rožice. V ljudskih pesmih ni bila odsotna niti krščanska tematika. Zgodba o stvarjenju človeka, njegovem življenju v raju in izvirnem grehu je uglasbena v Čopijevi priredbi pesmi Adam in Eva iz Ravnice na Goriškem, veliko ljudskih pesmi s krščansko vsebino pa se povezuje z vsakdanjo tematiko; ljudje so si z njimi poskušali preprosteje razlagati verski nauk. Pavle Merkù (1927–2014) je kot izjemen skladatelj in eden najpomembnejših etnomuzikoloških raziskovalcev ljudske kulture v Beneški Sloveniji ter okolici uporabil svoja znanstvena dognanja tudi pri skladanju priredb. Pesem Jezus in ajdovska deklica iz Križa pri Trstu je melodično utemeljena na ljudskem napevu Sijaj, sijaj, sonce, drugačnem od tistega, ki ga je uporabil Adamič, vsebinsko pa pesem o soncu dopolnjuje še krščansko izročilo. Besedilo namreč pripoveduje o srečanju Jezusa vrtnarja, ki pripravlja pot do raja, in ajdovske deklice ter ljudi nagovarja k ponižnemu življenju, saj jih bo ob smrti lahko le to vodilo v nebesa. Merkù je priredil tudi čitalniško ponarodelo pesem s Krasa Sonce ljubo, ki poje zahajajočemu soncu. Nekoliko severneje na zahodnem delu zamejskega območja leži dolina Rezije, v kateri se je zaradi njenih geografskih značilnosti razvila in ohranila svojevrstna kultura, ki še danes navdušuje etnologe in umetnike. Med skladatelji, ki jih je navdihnila tamkajšnja glasbena zapuščina, je bil tudi Alojz Srebotnjak (1931–2010), ki je v svoji Rezijanski za zbor priredil melodijo pesmi o gori Baneri v značilnem dvoglasju in s plesno spremljavo, tradicionalno izvedeno z godci na citiri in bunkuli.

Zborovska dejavnost na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani

Petje v zboru je vir številnih pozitivnih učinkov na posameznika, skupnost in kulturno dediščino – od razvijanja veščin glasbenega izvajanja in poslušanja, premagovanja strahu pred nastopanjem in učenja socialnih spretnosti sodelovanja v skupini do ohranjanja glasbenega izročila in spodbude za njegov razvoj. Zaradi naštetih prednosti zborovsko petje ni samo prostočasna dejavnost, temveč je uvrščeno tudi na najvišjo raven institucionaliziranega glasbenega izobraževanja pri nas; s tem bodočim profesionalnim glasbenikom omogoča še bolj poglobljen glasbeni in osebnostni razvoj.

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani s svojimi zborovskimi zasedbami že vrsto let sooblikuje koncertno in tekmovalno glasbeno življenje v Sloveniji in tujini ter poleg izvajanja raznovrstne zborovske literature spodbuja tudi nastajanje novih zborovskih del. Koncerti mešanega, dekliškega in komornega zbora so redni del programa koncertnih ciklov akademije za glasbo, zbori pa prav tako aktivno sodelujejo na festivalih, mednarodnih simpozijih, zborovskih tekmovanjih in večjih glasbenih produkcijah, tako doma kot v tujini. Pevski repertoar redno vključuje glasbene novosti uveljavljenih in obetavnih mladih skladateljev, posebno spodbudo kompozicijskim ustvarjalcem pa je leta 2021 pomenil natečaj Glasba zaprtih ust, ki ga je akademija za glasbo izvedla med večmesečnim premorom koncertnega življenja zaradi pandemije. Zbori na koncertih pogosto ne postavljajo v ospredje le mladih skladateljev, temveč dajejo prostor na odru tudi študentom zborovskega dirigiranja in perspektivnim pevskim solistom.

Bogata koncertna dejavnost vseh treh zborov akademije za glasbo je bila v prejšnjih desetletjih shranjena na številnih zvočnih posnetkih, ta antologija pa poslušalcem ponuja vpogled v to obsežno zakladnico. Nabor je razčlenjen v štiri poglavja, v katerih se predstavljajo novosti slovenskih skladateljev, slovenska ljudska in umetna zborovska glasba ter izbrana dela svetovnega zborovskega repertoarja.

O izvajalcih

Dekliški pevski zbor že vse od nastanka v študijskem letu 2009/2010 vodi prof. Marko Vatovec. Zbor združuje študentke oddelkov za glasbeno pedagogiko, dirigiranje in sakralno glasbo, namenjen pa ni le koncertni dejavnosti, ampak tudi praktičnemu delu študentov naštetih smeri. Redno se predstavlja na abonmajskih koncertih in mojstrskih tečajih, njegov zadnji opaznejši uspeh pa je bila zlata plaketa na državnem zborovskem tekmovanju Naša pesem leta 2022 v Mariboru.