JOŽI

ZVOČNE KNJIGE

Bere: Jožica Avbelj

Režiser: Špela Kravogel

Trajanje: 12 ur 51 min

Format: Digitalno

Šifra: 119002

EAN: 3838898119002

Izjemna gledališka in filmska igralka Jožica Avbelj je svoje življenje razgrnila dramaturginji, publicistki in urednici Petri Pogorevc, ta pa jih je zapisala v biografskem romanu Joži. Pri ZKP RTV Slovenija smo v sodelovanju z Uredništvom igranega programa Radia Slovenija - Program Ars ter založbo Beletrina zdaj izdali še zvočno knjigo, ki jo je v režiji Špele Kravogel prebrala glavna protagonistka.

Jožica Avbelj med branjem svoje biografije (Foto: arhiv Uredništva igranega programa Radia Slovenija)

Biografski roman Joži

Dramaturginja, urednica, publicistka in kritičarka Petra Pogorevc, ki je leta 2020 napisala uspešnico Rac: Biografski roman o življenju Radka Poliča, ki je ravno tako na voljo kot zvočna knjiga, je tokrat med platnice ujela še eno legendo slovenskega gledališča, igralko Jožico Avbelj (1951), nastala pa je knjiga Joži: Biografski roman o življenju Jožice Avbelj. Avtorici uspe spet ujeti žar osebe, ki jo slika pred nami, kronološko zapisano delo pa nas vodi vse od igralkinega otroštva do njenih velikih gledaliških vlog. Ob tem avtorica Petra Pogorevc pojasnjuje: »Knjiga Joži je nastajala štiri leta. To je bilo potovanje v neznano, na katerega sem se podala z vrhunsko igralko in edinstveno osebo, ki sem jo pred tem dolgo spremljala s take ali drugačne razdalje. Najprej na televiziji, filmu, radiu in v gledališču, kjer sem jo lahko občudovala v raznih vlogah, nato pa še v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer sem jo imela veselje in čast opazovati v zaodrju ter z njo sodelovati med nastajanjem različnih likov oziroma uprizoritev. Zmeraj sem jo spoštovala, zmeraj me je zanimala in zmeraj sem se od nje učila. Ampak nič od vsega naštetega se ne more primerjati z lepoto in uživancijo večletnega dobivanja z Jožico Avbelj na kavah, namenjenih tako obujanju osebnih spominov kot pogovarjanju o tem, od kdaj in zakaj je tako usodno zavezana igranju. Če je v knjigi mogoče zaslutiti vsaj malo energije, radosti in navdiha, ki so se sproščali med temi najinimi druženji, potem je namen dosežen. Hvaležna sem, da nama je uspelo zgraditi bližino, iz katere je vzniknilo toliko gosto popisanih strani.« Zajetna knjiga nas z veliko mero sproščenosti in kančkom pogovornega jezika popelje po poti velike igralke, prejemnice številnih priznanj in nagrad, med njimi sedmih Borštnikovih nagrad za igro in Borštnikovega prstana za življenjsko delo. Knjiga, ki je nastala v sodelovanju založbe Beletrina, Mestnega gledališča ljubljanskega in Festivala Borštnikovo srečanje, je pravi poklon igralskemu poklicu, prikaže pa ga večplastno in kompleksno, skupaj s prelomnimi in kontroverznimi predstavami, ki so dvigale prah, kot sta Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, v kateri je, mimogrede, zaigrala še kot gimnazijka. Knjiga je prava zakladnica, Jožica Avbelj pa nas spusti tudi v zaodrje predstav in razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.«

O Petri Pogorevc

Petra Pogorevc je diplomirala iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med letoma 1993 in 2007 je delovala kot novinarka, kritičarka, publicistka in prevajalka, leta 2007 pa se je zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem kot dramaturginja in urednica zbirke Knjižnica MGL. Leta 2017 se je vpisala na doktorski študij na Oddelku za dramaturgijo in scenske umetnosti na AGRFT v Ljubljani.

O Jožici Avbelj

Jožica Avbelj se je rodila 15. novembra 1951 v Postojni. Na AGRFT je študirala dramsko igro in umetniško besedo v letniku dramskega igralca Poldeta Bibiča. Absolvirala je v vlogi Agave v Evripidovih Bakhantkah, za katero je prejela Borštnikovo nagrado. Leta 1975 je diplomirala in takoj postala članica MGL. Že med študijem je sodelovala v Eksperimentalnem gledališču Glej in vzbudila pozornost predvsem v uprizoritvi Spomenik G Bojana Štiha, za katero je prejela Borštnikovo nagrado.

V MGL, v katerem je bila zaposlena do svoje upokojitve, je odigrala več kot 70 vlog. Od velikih kreacij slovenskih dramskih junakinj omenimo Nino, Lojzko in Heleno (I. Cankar, Kralj na Betajnovi, Hlapci, Za narodov blagor), Ismeno (D. Smole, Antigona) ter Veroniko (M. Kmecl, Friderik z Veroniko ali Grof Celjski danes in nikdar več). Oblikovala je tudi mnogo ženskih likov iz svetovne dramske zakladnice, klasične in sodobne. Bila je Donja Rosita (F. García Lorca, Donja Rosita ali Kaj pravijo rože), Millerjeva žena (F. Schiller, Spletka in ljubezen), Ofelija (W. Shakespeare, Hamlet), Katarina (W. Shakespeare, Ukročena trmoglavka), B (E. Albee, Tri visoke ženske), Dorina (Molière, Tartuffe), Ruth (D. Margulies, Zgodba o uspehu), Martha (E. Albee, Kdo se boji Virginie Woolf?), Marfa Ignatjevna Kabanova (A. N. Ostrovski, Nevihta).

Igrala je tudi v drugih slovenskih gledališčih: v ljubljanski Drami je igrala Silvijo v Dvojni preizkušnji ljubezni P. de Marivauxa, Lulu v Duhu zemlje F. Wedekinda …, v PDG Novi Gorici Leonido/Phociona v Zmagoslavju ljubezni P. de Marivauxa, v več vlogah je sodelovala tudi v Eksperimentalnem gledališču Glej, SLG Celje …). Veliko je gostovala v tujini (v mnogih evropskih državah, pa tudi v Kanadi, ZDA in Avstraliji). Vloge je oblikovala tudi v več kot 20 filmih, številnih televizijskih dramah in nadaljevankah ter v radijskih igrah (več kot 60).

Za svoje delo je prejela veliko pomembnih nagrad, med njimi kar sedem Borštnikovih nagrad za igro in kot krono leta 2001 Borštnikov prstan.

Od leta 1996 je dramsko igro predavala tudi na AGRFT.