ALEKSANDER KULISIEWICZ

JANI KOVAČIČ: ORFEJ IZ PEKLA - LAGERSKE PESMI ALEKSANDRA KULISIEWICSA (KNJIGA + CD)

Šanson - Kantavtorstvo

Format: KNJIGA

Šifra: 478721

EAN: 3838898478721

    Nakup:

Orfej iz pekla je izbor pesmi iz taborišč 1939-1945, ki jih je zbral, zapisal in izvajal Aleksander Kulisiewicz (1918–1982). Kulisiewicza so že l. 1939 nacisti zaprli in imel je srečo, da je preživel. V lagerju Sachsenhausen je dočakal osvoboditev l. 1945. Črni optimizem in obešenjaški humor preveva njegove pesmi. V knjigi so pesmi v originalu – v poljščini ter nemščini – ter v slovenskem prevodu. Pri vsaki pesmi je dodan še komentar, ki pojasnjuje situacijo v kateri je pesem nastala. Ti komentarji in spremna beseda so prevedeni tudi v angleščino. Knjiga z zvočnim albumom - posnetkom koncerta Janija Kovačiča je posvečena spominu na vse brezimne žrtve vojn.
Upajmo, da smo se ljudje spametovali in teh strahot ne bomo več nikdar počeli.


Črni optimizem
Vse katastrofe, izzvane z vojnami, so si podobne. A ko se soočimo s številkami in količino mrtvih, razseljenih in zatiranih, osupnemo. Se nismo ničesar naučili? Je življenje res tako malo vredno?
Nemci so nam s svojo birokratsko natančnostjo opisali vojno – II. svetovno vojno. To so hladna administrativna dejstva. Številke so grozljive in trpljenje tako silno, da se je zapisalo v gene. V bolečini ni prevzetnosti. Spomini so preveč boleči in človek sam je premalo, da jih nosi. Je res človek najhujše, kar se lahko pripeti ljudem? Ampak vsaka vojna je taka. Le nobena doslej ni bila tako natačno dokumentirana.
Vsa ta »neznanska lahkost bivanja«, to omejevanje svobode, ta navidezna varnost, lažno blagostanje, tesnoba pred reveži, ki nas ogrožajo, strah pred bežečimi begunci, površno priklanjanje fašizmu v XXI. stoletju, plastična morja ... Vse to nas postavlja pred propagandni zid, kjer nas pobijajo z reklamami in prepričujejo, da ni izbire. Razvajeni bogataši, naphani s kokainom, iščejo razburjenja, zahtevajo adrenalin za svoje mlahave čute, hočejo kri in igre smrti. Iz svojih s policijo zaščitenih razkošnih četrti spuščajo na nas svoje drage igračke, s katerimi upravljajo vojaki – čuvarji njihovih privilegijev. Hočejo potrditev, da so kupili boljše uničevalne stroje kot predniki. Tristo let lova na čarovnice se nam spet obeta, če ...
Ko bodo padle maske in ko bodo mediji nehali bruhati marogaste izmišljotine in kameleonske laži, se bomo ozrli in spregledali. Spoznali bomo, da smo se znašli v taborišču, v lagerju, v kacetu – v tej čakalnici smrti. Banalnost zla bo pogoltnila vse papirnate pravice. Zdaj se sami ograjujemo in prostovoljno smo si izbrali zatiralce. Smo res tako nespametni?
In vse, o čemer poje Aleksander Kulisiewicz, se bo ponovilo: zoglenela trupla, upepeljeni ljudje, uničene pokrajine, zastrupljena zemlja ...
Prah milijarde ljudi in njihov pepel nosi veter gor do oblakov, ki niso drugega kot zmes mrličev in dež so njih solze. Naj napojijo zemljo z upanjem, da niso izginili zaman, da bo iz njih zraslo nekaj boljšega in – pametnejšega.
Pa vendar – čemu obup? Saj imamo obešenjaški humor in črni optimizem, kajti če mi preživimo – bomo preživeli!
Jani Kovačič


PESMI IZ PEKLA
Ljudje so se na življenje vedno odzivali z umetnostjo. Pisni viri nas že od 8. stoletja pred našim štetjem opozarjajo, da nas umetnost dela človeške, da je umetnost zaščitni znak človečnosti. Umetniške upodobitve obstoja in opisa okolja nam razkrivajo jamske poslikave od 5. tisočletja pred našim štetjem. Od juga Afrike do španske Altamire o tem pričajo upodobitve živali in človeka. O tem govori nenazadnje tudi piščal iz Divjih bab iz Idrijskega izpred 60.000 let.
Za pričujočo priložnost je najpomebnejše spoznanje, da so se ljudje k umetnosti zatekali v največji stiski, poezija Kulisiewicza pa priča o tem, da je ljudi prav ta napeljala k temu, da svojo nesrečo skušajo pregnati in premagati s pesmijo. Tako skušajo na simboličen način premagati tiste, ki so jim bolečino prizadejali in premagati hromeči strah ter se pripravit na upor. Pri Slovenkah in Slovencih je vsak upor napovedala prav njihova umetnost.
Največjo prelomnico na poti v množično opisovanje vsakdanjega trpljenja predstavlja I. svetovna vojna. Zaradi grozot te apokalipse so ljudje, ki se do 1914 niso znali  niti dobro  podpisati, začeli pisa-ti dnevnike, dolga, predvsem pa pretresljiva pisma in pesmi. Nekajvrstični utrinki groze, ki so za njimi ostali, nam pričajo o njihovem življenju v strelskih jarkih in nam povedo več, kot vrsta strokovnih razprav.
In ko je že kazalo, da hujše ne more biti, je udarila II. svetovna vojna, za grozoto katere še vedno nismo našli ustreznih  besed. Še posebej zato, ker so mučitelji in ubijalci svoje barbarstvo pogosto dokumentirali. Spomnimo se samo fotografskega albuma iz Auschwitza.
Žal zelo malo ljudi pozna rabski album, v katerega so italijanski fašisti, v želji, da prikrijejo dokaze za 3000 umrlih taborišnic in taboriščnikov, nalepili posnetke preskrbljenih ujetnikov v zidanih spalnicah, na pravih posteljah. Tu in tam so v kader postavili tudi koga z menažko v roki, kar je bilo za preživele roditelje do smrti izstradanih otrok še bolj boleče. Za vse, ki so kdajkoli poslušali zgodbe o potopljenih šotorih in v njih utopljenih dojenčicah in starcih, še toliko bolj neznosno. Veliko ljudi prav tako ne ve, kaj so doživljali Slovenke in Slovenci v Gonarsu in Monigu, v Mauthausnu in Ravensbrücku, Neugammu in Dachauu. In zato so umetniški utrinki, kot je poezija Kulisiewicza, tako zelo pomembni. Ker govori o žrtvah in pregnanih, govori tudi o anonimnih izgnanih in pobitih judovskih družinah iz Prekmurja, odpeljanih in zadušenih sorodnikih gorenjskih dezerterjev iz nacistične vojske, ki so namesto nazaj na rusko fronto odšli v partizane. Govori o materah nedoletnih otrok s Koroške, materah, ki jih poznamo iz pripovedi Florjana Lipuša Gramoz, materah, »ki so stale bose na apelih«  in katerih življenja so se končala na »proizvajališčih smrtne robe ... s strelom v tilnik« ...
Ker je take in podobne literature še vedno zelo malo, ker so pričevanja na pol pozabljena, so koncerti, kot je ta, ki si ga je zamislil Jani Kovačič, toliko bolj dragoceni. Podobno kot koncert skupine Galina Glasba za Ravensbrück je tudi njegov Orfej iz pekla nepozaben in nadvse dragocen spomin na zločine, ki še vedno iščejo svoje pravo ime.
dr. Oto Luthar Direktor, ZRC SAZU

 

Živimo čas, ko je informacija v trenutku objave že stara, invazija sporočil pa briše spomin nemara bolj, kot bi si želeli. Pa vendar so posamezniki, ki opazijo zrna v zgodovinskem spominu in zaznajo njihov občečloveški pomen. Tak je Orfej iz pekla Janija Kovačiča. Presune prvi stik z naslovom, zareže pogled v vsebino, koncert ohromi razum in besedo. Kovačičeva izvedba pesmi Aleksandra Kulisiewicza novembra 2019 v Narodni galeriji je bila edinstveno izkustvo soočenja tega trenutka in današnje biti s trenutkom življenja in doživljanja neslutene moči človeške nečimrnosti, zgoščene v koncentracijskem taborišču – zatem, ko je pred dejansko smrtjo popolnoma umorjeno dostojanstvo. 
Beseda koncert sama po sebi nagovarja h glasbi, k lepemu. Koncert Janija Kovačiča ni bil lep. Orfej iz pekla ne more biti lep! Bil pa je do razgaljenosti izrazen. Ni spodbujal sočutja, odprl je globoko rano zgodovine, ki je zapekla, kot zmore zapeči vest slehernika, vrednega imena človek. 
Hvala Aleksandru Kulisiewiczu, hvala Janiju Kovačiču – za sporočilnost, za spomin in opomin …   
mag. Simona Moličnik, urednica uredništva za glasbo, Prvi program Radia Slovenija  


PESMI

1. Lager / Konzentrak
2. Siva kolona / Graue Kolonnen
3. Šimon Ohm / Szymon Ohm
4. V gozdovih krog Sachsenhausna / Im Walde von Sachsenhausen
5. Muzelman – Čikober / Muselman – Kippensammler
6. Mister Č / Mister C
7. Hekatomba 1941
8. Smrti tango / Das Todestango
9. Judovska posmrtnica ali Deset bratov / Jüdischer Todessang, oder Zehn Brüder
10. Črna noč / Stoi nocka
11. Črni Böhm / Czarny Böhm
12. Adolfovo slovo od sveta 1943 / Pożegnanie Adolfa ze Światem
13. Zebe, gospod! / Zimno, panie!
14. Tango truplonoscev / Tango Truponoszów
15. Uspavanka za sinka v krematoriju / Kołysanka dla synka w krematorium
16. Korál z dna pekla / Chorał z piekla dna
17. Deset milijonov / Dziesięć milionów
18. 1000 žensk! / 1000 kobiet! / 1000 frauen!
19. Heil Sachsenhausen!
20. Bergen-Belsen moj / Bergen-Belsen moje
21. Auschwitz Tango / Der Tango Fun Osvientshim
22. Moja vrata / Moja brama
23. Lichtenburška lagerska / Lichtenburger Lagerlied

 

Skladbe

Št. Naslov Dolžina Poslušaj MP3 SD Audio HD audio
1 LAGER 1:30
0,69 EUR
0,89 EUR
1,29 EUR
2 SIVA KOLONA 3:04
0,69 EUR
0,89 EUR
1,29 EUR
3 ŠIMON OHM 2:56
0,69 EUR
0,89 EUR
1,29 EUR
4 V GOZDOVIH KROG SACHSENHAUSNA 1:11
0,69 EUR
0,89 EUR
1,29 EUR
5 MUZELMAN - CIKOBER 4:11
0,69 EUR
0,89 EUR
1,29 EUR
6 MISTER C 2:21
0,69 EUR
0,89 EUR
1,29 EUR
7 HEKATOMBA 1941 1:46
0,69 EUR
0,89 EUR
1,29 EUR
8 SMRTI TANGO 1:54
0,69 EUR
0,89 EUR
1,29 EUR
9 JUDOVSKA POSMRTNICA ALI DESET BRATOV 4:34
0,69 EUR
0,89 EUR
1,29 EUR
10 ČRNA NOČ 2:11
0,69 EUR
0,89 EUR
1,29 EUR
11 ČRNI BOEHM 1:43
0,69 EUR
0,89 EUR
1,29 EUR
12 ADOLFOVO SLOVO OD SVETA 1943 2:36
0,69 EUR
0,89 EUR
1,29 EUR
13 ZEBE, GOSPOD! 1:42
0,69 EUR
0,89 EUR
1,29 EUR
14 TANGO TRUPLONOSCEV 2:42
0,69 EUR
0,89 EUR
1,29 EUR
15 USPAVANKA ZA SINKA V KREMATORIJU 3:41
0,69 EUR
0,89 EUR
1,29 EUR
16 KORAL Z DNA PEKLA 1:54
0,69 EUR
0,89 EUR
1,29 EUR
17 DESET MILIJONOV 1:29
0,69 EUR
0,89 EUR
1,29 EUR
18 1000 ŽENSK! 3:11
0,69 EUR
0,89 EUR
1,29 EUR
19 HEIL, SACHSENHAUSEN! 2:03
0,69 EUR
0,89 EUR
1,29 EUR
20 BERGEN - BELSEN MOJ 1:44
0,69 EUR
0,89 EUR
1,29 EUR
21 AUSCHWITZ TANGO 2:58
0,69 EUR
0,89 EUR
1,29 EUR
22 MOJA VRATA 1:10
0,69 EUR
0,89 EUR
1,29 EUR
23 LICHTENBURSKO LAGERSKA 1:42
0,69 EUR
0,89 EUR
1,29 EUR