NUŠA DERENDA: NA ŠTIRI OČI

Nuša je že zgodaj začela s prepevanjem, v času obiskovanja osnovne šole je pela v pevskem zboru, obiskovala glasbeno šolo in se učila igrati harmoniko. Na prireditvah je pela kot solistka. S 14-imi leti se je pridružila glasbeni skupini in si tam nabirala izkušnje v svetu glasbe. V srednji šoli je spoznala svojega soproga Frenka in obiskovala pevski tečaj pri Nadi Žgur. Poleg nastopov je delala tudi kot pripravnica v vrtcu in nadaljevala študij na višji vzgojiteljski šoli.

Na Festivalu narečnih popevk je nastopila dvakrat s skupino Karavans. Prvič leta 1992 s pesmijo Naša oma je najboljša, drugič pa s pesmijo Plejši. Za slednjo so prejeli nagrado za najboljši aranžma.

Na slovenskem nacionalnem izboru za Pesem Evrovizije bi morala nastopiti že leta 1998 s pesmijo Usliši me nebo, a je zaradi nosečnosti nastop morala odpovedati. Na EMI je nato nastopila šestkrat. Leta 2001 je s pesmijo Ne, ni res zmagala, leta 2003 se je uvrstila na drugo mesto. Na festivalu je nastopila tudi leta 2005 in 2010. Zadnjič je na tej prireditvi nastopila leta 2016 s pesmijo Tip Top.

Na Melodijah morja in sonca je nastopila petkrat, prvič leta 1998. Na MMS-u je enkrat zmagala, trikrat pa se je uvrstila na drugo mesto.

Na Slovenski popevki je nastopila šestkrat kot tekmovalka, prvič leta 1999. S skladbo Vzemi me, veter je po mnenju strokovne žirije zmagala, prejela pa je tudi nagrado za najboljšo izvedbo. Naslednje leto je prejela nagrado za najboljšega izvajalca, pesem Čez dvajset let pa je osvojila nagrado za najboljšo zvočno podobo. Leta 2002 je s skladbo Pesek v oči zmagala po mnenju občinstva, kot tudi leta 2012 z Markom Vozljem s pesmijo Naj nama sodi le nebo. Leta 2014 bi morala na festivalu nastopiti Anika Horvat s skladbo Noč čudežna, a je morala iz zdravstvenih razlogov odstopiti. Slab teden pred prireditvijo jo je nadomestila Nuša Derenda. Zadnjič je nastopila na Slovenski popevki leta 2016 s pesmijo Grafit, s katero je prišla v superfinale, kjer pa je pristala na drugem mestu.

Še pred uradno predstavitvijo albuma Ni mi žal je Nuša Derenda prodala že 6.500 kaset in zgoščenk ter tako dosegla zlato naklado.

Leta 2001 je zmagala na slovenskem izboru za pesem Evrovizije s pesmijo Ne ni res, na Evroviziji pa dosegla 7. mesto z angleško različico »Energy«. Nastopila je v dvorani Parken Stadium, ki je takrat sprejela 35.000 obiskovalcev.

Uspehov v letu 2001 še kar ni bilo konec, saj je Nuša prejela Viktorja popularnosti na področju glasbe, ki ga vsako leto podeli revija Stop, dobitnika pa izglasujejo bralci. V svojo zbirko priznanj je dodala še Zlatega petelina za pesem Ni mi žal. Uspešno in hkrati naporno leto se je zaključilo še s tem, da je bila Nuša izbrana za eno od kandidatk za laskavi naslov Slovenka leta 2001.

Leta 2002 je skupaj z Darjo Švajger vodila predizbor Eme 2002, leta 2004 pa je skupaj z Mariem Galuničem vodila Slovensko popevko 2004.

Kot samostojna pevka je napolnila Cankarjev dom (Gallusova dvorana)  in Križanke.

Ko so leta 2013 na Švedskem (Malmö) v Euroklubu vrteli cel niz evrovizijskih uspešnic, je bila skladba Energy edina pesem, ki je bila slovenskega izvora.